Kardinal Parolin: politika služi človeku in družbi. Ali res?

Dodaj komentar 4.09.2021 Vlado Began

Na 16. Blejskem strateškem forumu je sodeloval tudi vatikanski državni tajnik Parolin, ki je med drugim govoril o politiki, pri čemer je ponovil misel papeža Pavla VI. o tej temi in ta se glasi: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi«.

Ali je politika res oblika služenja človeku in družbi, kot to trdi cerkveni funkcionar, in to celo najvišja? Kakšno služenje človeku in družbi je politika, je dobro razvidno iz primera Afganistan. Tam je ameriška politika pustila za sabo preko 200.000 smrti, ki so neposredno povezani z vojaško okupacijo Afganistana, med njimi je tisoče otrok in žensk; tam je ameriška politika zapravila preko 2.000 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja; tam je ameriška politika uničevala kulturo in okolje …; tam je sedaj več 100.000 beguncev, ki bodo slej ali prej potrkali tudi na vrata krvave evropske politike, ki je obilno sodelovala v uničevanju in pobijanju v Afganistanu. Tudi v Iraku, ki ga je ameriška politika napadla leta 2003 je umrlo ali bilo poškodovanih več 100.000 ljudi in več milijonov beguncev. In pri tem krvavem uničevanju Iraka s strani ameriške politike so sodelovale tudi mnogi politiki evropskih držav.

Ali je ameriška politika z omenjenimi dejanji res služila človeku in družbi? Ali so služili človeku in družbi tudi evropski politiki, ki so podpirali krvave ameriške politike? Da bi služil družbi in človeku tako, da bi ju uničeval, bi bilo absurdno. Mogoče pa sta ameriška in evropska politika služila komu drugemu? Mogoče satanu, če bi se izrazil religiozno, glede na to, da je o politiki kot najvišji obliki služenja človeku in družbi govoril predstavnik cerkve. Kajti uničevanje ljudi in družbe je lastnost satanskih sil in ne Boga, ki je dejal Ne ubijaj. In takšnih primerov služenja ljudem in družbi, torej njihovega uničevanja, je po svetu ogromno: Irak, Sirija, Libija, Palestina … V Afganistanu in Iraku je sodelovala tudi slovenska vojska, ki jo je tja poslala politika. Komu je tam služila slovenska politika? Komu so služili vojaki, ki so druge učili, kako se ubija ljudi?

Kaj pa vatikanska politika? Ali je ta politika res najvišja oblika služenja človeku in družbi, kot to pravita papež Pavel VI. in kardinal Parolin? Kdor jima verjame, je zelo naiven. Vatikanska politika je zelo krvava. Blagoslovila je krvavo ameriško politiko v Afganistanu in Iraku, blagoslavljala je mnoge krvave režime v preteklosti, tudi sedaj blagoslavlja orožje in vojne, seveda ne več direktno, temveč na bolj prefinjene načine, da se ne bi razkrinkala, kajti javno govori o miru, podpira pa vojne. Posebej tiste, ki so naperjene proti islamu, kajti po cerkvenem nauku muslimani nimajo pravice do obstoja in jih je zato potrebno uničiti. Zato ni čudno, da je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev«. In ti zločini se v 21. stoletju nadaljujejo.

Mogoče je, da politika v kakšni zadevi služi ljudem, toda v principu je proti ljudem in družbi. Zgodovina to potrjuje. Sprega cerkvene in posvetne politike pušča za sabo potoke krvi, krvi tistih, ki naj bi jim služila. Zato so besede papeža Pavla VI. o politiki kot najvišji obliki služenja ljudem in družbi navaden cerkveni blef in zavajanje ljudi. In kardinal Parolin vse to širi naprej. Komu služi? Komu služi cerkev?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

Zakaj kot nadškof nadškofije München in Freising odstopa nemški kardinal Marx?

Dodaj komentar 8.06.2021 Vlado Began

Nemški kardinal Marx je zaradi spolnih zlorab otrok v nemški cerkvi papežu ponudil svoj odstop kot ordinarij nadškofije München in Freising. Razlog za odstop naj bi bil, da je pomembno deliti odgovornost glede spolnih zlorab otrok v katoliški cerkvi. Po njegovem je cerkev v slepi ulici in upa, da bo njegov odstop pomenil zanjo nov začetek. Papež njegovega odstopa še ni sprejel in dokler ga ne sprejme, kardinal Marx ostaja na svojem položaju, torej kot nadškof omenjen škofije.

Kdo je sploh kardinal Marx? Gre za enega najpomembnejših klerikov v celotni katoliški cerkvi. Trenutno je ordinarij nemške nadškofje München in Freising, osem let je vodil nemško škofovsko konferenco, je pa tudi član sveta kardinalov, ki papežu mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve ter koordinator sveta za gospodarstvo pri rimski kuriji. Plačo dobiva od nemške države in ta je okoli 14.000 evrov mesečno.

Čeprav kardinal Marx osebno ni bil obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa nad njim »sije mogočna senca« pedofilije.

Kardinal Marx že od leta 2010 poseduje študijo o spolnih zlorabah v nadškofiji München in Freising, ki jo je naredila neka priznana nemška odvetniška pisarna. Toda te študije noče objaviti in ta leži v tajnem arhivu. Zakaj? Časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung domneva, da študija govori o tem, kakšno vlogo je pri premestitvi dveh pedofilskih klerikov kot nadškof omenjene nadškofije odigral Joseph Ratzinger, kasnejši papež in sedanji papež emeritus! Ali kardinal Marx s tem ščiti upokojenega papeža Ratzingerja? In njegovo sodelovanje v prikrivanju cerkvene pedofilije?

Nemška škofovska konferenca je leta 2011 sklenila pogodbo o sodelovanju s kriminalističnim raziskovalnim inštitutom iz Hannovra, na podlagi katere bi raziskali problematiko spolnih zlorab v nemških škofijah. Vodja tega inštituta dr. Christian Pfeiffer je katoliški cerkvi v zvezi z raziskavo očital cenzuro, saj naj bi bil objavljen samo tisti del, ki bi bil njej všeč. Kriminolog je nekaj škofij obtožil, da so načrtno uničevale dokumente o spolnih zlorabah. Raziskava ni bila izvedena do konca, saj jo je cerkev zablokirala. Vodja raziskave Pfeiffer je dejal, da je kardinal Marx uporabil ves svoj vpliv, da jim je preprečil delo. Sprva je škofovska konferenca inštitutu zagotovila svobodo raziskovanja, toda kasneje si je premislila in je zato bila pripravljena nova pogodba, ki bi pomenila cenzuro. Inštitut tega ni mogel sprejeti. Zato je Marxova nadškofija München in Freising prva opustila sodelovanje, tej je sledil Regensburg, nemška škofovska konferenca pa je potem raziskavo dokončno odpovedala. Po besedah dr. Pfeifferja je bil očitno glavni cilj kardinala Marxa zaščititi papeža Benedikta, samega sebe, in vse druge člane škofovske konference in njihove generalne vikarje od neodvisnega raziskovanja o tem, kdo je odgovoren za prikrivanje pedofilije in premeščanje pedofilov. Če bi dr. Pfeiffer lahko dokončal raziskavo, kot je bilo sprva dogovorjeno z nemško škofovsko konferenco, bi lahko on in njegovi sodelavci za vsako škofijo pokazali, koliko pedofilov je še vedno v cerkvenih vrstah in koliko žrtev je trpelo zaradi tega. Raziskovalci bi lahko tudi pokazali, kako je nekoč papež Benedikt kot nadškof v Münchnu in Freisingu ravnal s storilci in žrtvami. Vendar to očitno ni bilo želeno, poudarja dr. Pfeiffer in še pravi: »Odpor iz Münchna je povzročil neuspeh našega projekta. Kardinal Marx in škof Ackermann, ki mu je stal ob strani, sta več kot deset let sistematično preprečevala preglednost in kulturo odgovornosti.«

Kardinal Marx je februarja 2019 na cerkvenem vrhu v Vatikanu, ki je bil posvečen zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami klerikov, v zvezi s cerkveno pedofilijo dejal: »Dokumenti, ki bi dokumentirali ta grozljiva dejanja in imenovali odgovorne, so bili uničeni ali pa sploh niso bili pripravljeni.« Ali je mogoče tudi kardinal Marx sodeloval pri uničevanju omenjenih dokumentov? Ali pa jih ni pripravil, čeprav bi jih moral? Je v zvezi s tem sprožil kakšne postopke? Ali jih vsaj predlagal, če zanje ni bil pristojen? Sicer pa je bil kardinal Marx v času svojega službovanja kot škof v Trieru javno kritiziran, ker se je premalo in prepozno odzval na spolne zlorabe v svoji škofiji.

Čeprav kardinal Marx, kot že navedeno, osebno ni obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa je bil očitno, kot to izhaja iz zgornjih dejstev, pomemben igralec v cerkveni pedofiliji. Seveda v negativnem smislu. Ali bi se sedaj rad opral s svojim odstopom? Ali lahko nekdo izbriše svoje grehe tako, da odstopi? Jasno je, da ne! Jezus je namreč jasno povedal, kako poteka izbris grehov.

Kaj stoji za ponujenim odstopom kardinala Marxa? Ali gre še za eno cerkveno igrico in poskus olepšanja cerkvene podobe v javnosti? Ali bo po odstopu, če ga bo papež seveda sprejel, še vedno član njegovega sveta, ki mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve? Ali pa bo dobil kakšno še višje mesto v vatikanski kuriji? Ali se bo upokojil in prejemal visoko pokojnino, tako kot že dolgo prejema visoko plačo, ki jo morajo financirati nemški davkoplačevalci, tudi če niso katoliki.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Papež je prišel na kraj zločina

1 komentar 7.03.2021 Vlado Began

Papež Frančišek se mudi na obisku v Iraku, v državi, ki je bolj ali manj uničena s strani »krščanskega« zahoda. Kot je znano, je to državo leta 2003 napadla koalicija z ZDA na čelu in to pod pretvezo, da Irak razvija orožje za množično uničevanje, kar se je kasneje izkazalo za laž. Tega orožja namreč v Iraku nikoli niso našli. Napadalci so zrušili iraško vlado in postavili prehodno upravo, leta 2005 pa so izvedli volitve. Ameriška vojska se je iz Iraka umaknila decembra 2011. Po invaziji so se začeli vrstiti spopadi med koalicijskimi silami in uporniki, ki so prerasli v državljansko vojno, nemiri pa trajajo še zdaj.

Napad na Irak je podprl papež Janez Pavel II., vojaško posredovanje v Iraku pa je tudi papež Frančišek v določenih okoliščinah opredelil kot upravičeno. Iz tega je jasno razvidno, da je katoliška cerkev podprla vojaški napad ZDA in njenih vazalov na muslimansko državo. S tem je cerkev sokriva za vse žrtve, trpljenje in uničevanje, ki se je dogajalo in se še dogaja v Iraku. Čeprav cerkev uči Božje zapovedi Ne ubijaj, Ne kradi … pa jih sama na veliko krši, kar je razvidno tudi iz podpore vojaškemu napadu na Irak. Novodobni »krščanski« križarji pod ideološkim vodstvom cerkve so napadli muslimane, ki jih je papež Benedikt XVI. opredelil kot zlo. Ta je namreč leta 2006 napadel islam v svojem znanem govoru na predavanju na univerzi v Regensburgu, kjer je citiral več kakor šeststo let staro izjavo bizantinskega cesarja Manuela II. v pogovoru s perzijskim učenjakom: »Pokažite mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in našli boste samo slabo in nečloveško, kakšen je predpis, naj se vera, ki jo je pridigal, širi z mečem.« Seveda pa to ni prvi napad katoliške cerkve na muslimane, spomniti se je treba samo križarskih vojn iz srednjega veka pa še kaj drugega.

Posledice napada na Irak so močno čutili tudi tam živeči pripadniki raznih biblijskih cerkva, med njimi tudi katoličani. Mnogo njih je bilo pobitih, ranjenih, pregnanih … Njihovo število v Iraku se je zelo zmanjšalo. Katoliška cerkev je torej s podporo napadu na Irak škodovala tudi lastnim vernikom in ne samo muslimanom. Očitno lastni verniki zanjo niso bistveni, važni so politični interesi. Cerkev za svoje satanske interese ne žrtvuje samo nekatolikov, temveč tudi lastne vernike.

Potovanje papeža Frančiška v Irak je torej papeževo potovanje na kraj cerkvenega zločina, kajti kot že navedeno, ima katoliška cerkev velik delež krivde v uničevanju Iraka. Na njeni vesti so tisoči in tisoči mrtvih ali ranjenih odraslih in otrok, uničena naselja ter seveda tudi narava. Zato je Irak še en primer z dolgega spiska cerkvenih zločinov. Znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20­tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimskokatoliška cerkev. Cerkveni zločini se očitno niso ustavili v prejšnjem stoletju, temveč se nadaljujejo tudi v 21. stoletju.

Papež Frančišek je ob prihodu v Irak v uvodnem govoru 5. marca 2021 dejal: »Prihajam kot spokornik, ki nebesa in brate prosi odpuščanje za mnoga uničenja in krutosti …« Ali je papež s temi besedami priznal cerkveni delež in krivdo v uničevanju Iraka? Kakšno pokoro nosi papež oz. cerkev, saj Frančišek sam sebe imenuje spokornik? Te ni videti! Predvsem ni videti spokornih dejanj. Jezus namreč pravi, tega pa po lastnih besedah zastopa papež, da se ljudje spoznajo po dejanjih in ne besedah. Zato so papeževe besede o spokorniku samo piar, predstava za javnost, s katero želi papež izboljšati cerkveno podobo v muslimanskem svetu. To velja tudi za njegove besede, da prihaja »kot romar miru v imenu Kristusa, vladarja miru«, kajti te papeževe besede so veliko zasmehovanje Jezusa, Kristusa in s tem bogokletje, saj je bil Jezus proti vsaki vojni – znane so namreč njegove besede, da ljubite svoje sovražnike in kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. Cerkev pa podpre vsako nasilje in vojno, ki je v njeno korist in ta v Iraku je vsekakor bila, saj je oslabila muslimanski svet, ki bi se ga katoliška cerkev rada znebila. Muslimani namreč nimajo pravice do obstoja, meni cerkev. Koga zastopa katoliška cerkev: pacifista Jezusa ali vojaka satana?

Papež Frančišek se je že takoj ob prihodu srečal z iraškim predsednikom vlade, malo kasneje pa tudi s predsednikom Iraka, drugimi predstavniki oblasti in diplomatskim zborom. Verniki so prišli na vrsto kasneje, saj ti za cerkev predstavljajo samo kmete na šahovnici. To kaže na sprego cerkve in posvetne oblasti, ki ljudem in naravi ne prinese ničesar dobrega. Zgodovina je polna takšnih primerov.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,


Iskalnik

Koledar

Oktober 2021
P T S Č P S N
« Sep    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS