Svetovno znan jezuit vsaj 1000-krat zlorabil fanta

Dodaj komentar 5.01.2020 Vlado Began

Robert J. Goldberg je 30. decembra 2019 na sodišču v San Franciscu v Kaliforniji vložil tožbo zaradi spolnih zlorab s strani jezuita Donalda McGuireja. V tožbi navaja, da ga je znan in slaven jezuit D. McGuire, ki je bil povezan celo z materjo Terezo iz Kalkute, spolno zlorabil več kot 1000-krat v več deželah in državah. Robert Goldberg je namreč bil že kot mladoletni fant osebni pomočnik jezuita McGuireja in je zato z njim potoval po svetu. Jezuit ga je pogosto dnevno zlorabljal, kar je vključevalo »spolne dotike ter oralno in analno spolno občevanje«. Odvetniki tožnika v tožbi niso navedli toženca, D. McGuire je namreč že umrl, pravijo pa, da bodo med obtožence vključili tudi jezuitski red v ZDA in vrhovnega vodjo jezuitov v Rimu. Zlorabe R. Goldbergerja so se zgodile, tako v tožbi, v času, ko je cerkev že vedela, da so jezuita že večkrat obtožili spolnih zlorab fantov, cerkev pa je prikrila njegove zločine. Če se je R. Goldberg uprl in zavrnil seks, ga je jezuit kaznoval tako, da ga je za nekaj ur zaklenil v sobo.

Robert J. Goldberg pa ni bil edina žrtev omenjenega jezuita. Teh je bilo mnogo. Otroke naj bi zlorabljal tudi v Avstriji, Nemčiji, predvsem pa v ZDA. Kljub stalnim prijavam zaradi spolnih zlorab, ga je jezuitski red stalno premeščal. Pomembno vlogo pri tem je odigrala tudi mati Terezija, sedaj že katoliška svetnica, ki je leta 1994 pisala vodji čikaških jezuitov, da verjame, da so obtožbe proti jezuitu neresnične. Verjetno ga je branila zaradi tega, ker je bil D. McGuire njen duhovni svetovalec in spovednik. Kljub stalnemu premeščanju pa se jezuit D. McGuire ni mogel izogniti sodišču. Leta 2003 je bila namreč vložena prva od več tožb proti McGuireju in njegovim nadrejenim. Na enem sojenju so nune iz reda matere Terezije celo nosile priponke z napisom »Podpiram očeta McGuireja«. Kljub vsemu temu je bil jezuit obsojen na 25-letno zaporno kazen, ki jo je začel prestajati leta 2009, za rešetkami leta 2017 pa je tudi umrl.

Niso samo župnije in škofije polne pedofilije in kleriških pedofilov, tudi v cerkvenih redovih je polno pedofilskih klerikov. In ti so spolno ali kako drugače zlorabili tisoče, deset tisoče ali mogoče celo milijone otrok v vsej zgodovini redov. Nihče ne more uiti roki pravičnost, saj zakon vzroka in učinka deluje popolno. To je že in še bo spoznal tudi jezuit D. McGuire.

Jezuit je tudi papež Frančišek. Nekaj časa je bil vodja jezuitov v Argentini. Koliko pedofilije je bil takrat med jezuiti? Ali je tudi Bergoglio kot takratni general argentinskih jezuitov prikrival pedofilijo in jezuitske pedofile premeščal sem in tja? Ni dvakrat za reči! Papež Frančišek je zanikal, da bi bila pedofilija v njegovi nadškofiji Buenos Aires. Nekaj žrtev ga je demantiralo! Če bi papeža Frančiška vprašali, ali je bila pedofilija med jezuiti, ko je bil on vodja, kaj bi odgovoril? Verjetno bi rekel, da je ni bilo. Ali je to resnica? Kolikokrat se je papež Frančišek že zlagal? Mogoče spada celo med serijske lažnivce! Kolikokrat so se zlagali drugi papeži? Kam oni spadajo in koga zastopajo?

Jezuit McGuire je sprva zlorabljal mladoletnika, ko pa je ta odrasel pa ga je spolno zlorabljal še kot polnoletnega. Koliko je še takšnih primerov v katoliški cerkvi? Začneš z otroki in nadaljuješ s polnoletnimi?!

Pa še nekaj: Po mnenju odvetnika Andersona, ta zastopa žrtev R. Goldberga, je jezuit McGuire svojo povezavo z materjo Terezo označil za način, kako pridobiti zaupanje ljudi, da bi lahko »dostopal do otrok in izkoristil njihovo zaupanje«. Spretno ni, kaj! Jezuiti so pametni! Spretnost in pamet v napačni smeri!

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , ,

Potok nedolžne krvi iz parlamenta

Dodaj komentar 14.07.2019 Vlado Began

Pred kratkim je bil v uradnem listu objavljen zakon o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Zakon je bil sprejet z namenom zagotavljanja ugodnega stanja vrste, varovanja življenja in zdravja ljudi, preprečitve resne škode na premoženju in ustrezne ravni sobivanja s človekom. Tako vsaj piše v prvem členu zakona.

Že naslov zakona je zavajajoč. Ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi bilo govora pomoru in ne o odvzemu? Kajti beseda odvzem zakriva bistvo zakona: ne gre za odvzem v smislu nekakšnega nenasilnega odvzema iz gozda, kot bi človek mislil, temveč gre za krut pomor nedolžnih živali.

Namen zakona je z odstrelom medvedov in volkov zagotoviti ugodno stanje obeh vrst. Ali ni absurdno, da s pomorom dela vrste, torej z delnim uničenjem te vrste, zagotavljaš ugodno stanje te vrste? Ali je to sploh mogoče? Kdo verjame temu? Verjamem, ker je absurdno!? Če uničevanje dela celote še ne prinese dokončnega uničenja celote, pa prinese vsaj večji kaos. Ko vlada ta, je mnogo »odrešenikov«. Deli in vladaj! Med odrešeniki so tudi lovci, politiki in razni strokovnjaki. Mogoče pa je to namen zakona? Nadaljnji namen zakona je varovanje življenja in zdravja ljudi. Zanimivo. Kako pa parlament ve, da bodo medvedi in volkovi ogrozili življenje in zdravje ljudi? Ali je parlament jasnoviden? Ali lahko parlament pove ljudstvu, kaj je za naslednjim vogalom? Dvomim. Dela pa se, da vidi v prihodnost, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. »Ve«, da bodo medvedi in volkovi ogrožali ljudi, ne ve pa, kaj je za naslednjim vogalom. Absurdna logika. Kdo bo temu verjel? Z odstrelom naj bi preprečili tudi resno škodo na premoženju, je tudi namen zakona. Ali nimajo oškodovanci pravice do povračila škode, ki jo povzročijo medvedi in volkovi? Torej ti škode v bistvu sploh nimajo. Zakaj potem pomor nedolžnih živali? In zadnji namen zakona je, tako vsaj piše v njem, ustrezna raven sobivanja s človekom. Pomor nedolžnih živali naj bi pripomogel k sobivanju živali in ljudi. Ali se parlament šali? Kdaj pa je ubijanje živali pripomoglo k sožitju v družbi? Niti teoretično ne more.

Zakaj je država določila odstrel medvedov in volkov v obliki zakona, čeprav je prej to urejala z odlokom vlade? Že večkrat je pogorela na upravnem sodišču, nazadnje z odstrelom medvedov nedaleč nazaj. Ali je to razlog? Ali se je na ta način hotela izogniti postopkom na upravnem ali drugem sodišču ali jih vsaj otežiti in na ta način speljati pomor živali brez zanjo neljubih posledic in na veselje lobijev, ki jim v tem primeru služi? Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo. Tudi ta zakon je namreč individualni in ne splošni akt, kot je bil to primer s padlim vladnim odlokom, zato se mu obeta enaka usoda. Ali ne gre za hudo zlorabo pravne države?

Zakon je podprla tudi stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati. Čeprav je bil Kristus za živali in je rekel, da kdor prime za meč, bo z njim pokončan, N.Si podpira pomor medvedov in volkov, čeprav so te živali od Boga ustvarjena bitja. Podpira kršenje Božje zapovedi Ne ubijaj!, čeprav se ima za krščansko. Ali je pobijanje živih bitij del krščanstva? Nikoli ni bilo in tudi ne bo. Je pa del katolištva. Tudi katoliška cerkev je tiho in ne protestira ob pobijanju od Boga ustvarjenih bitij. Da so tudi medvedi in volkovi od Boga ustvarjena bitja, pa uči celo sama cerkev. Cerkev dopušča uničevanje Božjega stvarstva! Ali ni to zelo čudno? Ali ni čudno tudi to, da se predsednik slovenske vlade hodi klanjat rimskemu škofu v Vatikanu? Ne, ni čudno, saj je predsednik slovenske vlade kot katolik podrejen papežu. Ta je tako njegov šef! Ali mu je on odredil pomor medvedov in volkov? Ali ga vsaj »požegnal«! Toda ali ni predsednik vlade po ustavi ločen od papeža? Če da, ali ni potem njegovo romanje v Vatikan protiustavno? Ali lahko nekdo, ki deluje protiustavno, vodi vlado, torej del države?

Ali je mogoče verjeti verski skupnosti in stranki, ki zase trdita, da sta krščanski, podpirata pa ubijanje bitij, ki jih je ustvaril Bog? Ali sta takšni organizaciji zaupanja vredni, če sta soodgovorni za potoke nedolžne živalske krvi? Ali lahko takšni organizaciji vodita družbo ali predstavljata moralno avtoriteto? Jasno je, da ne! Če pa, se pa takšni družbi ne piše nič dobrega. In kdor pogleda skozi okno, lahko vidi rezultat cerkvene moralne avtoritete in njenega samo formalno sekulariziranega klona v obliki raznih »krščanskih« strank po svetu. Vidi vedno več človeške in živalske krvi in uničene narave. Ne ubijaj in druge zapovedi vodijo v raj, ubijaj, laži, kradi … pa ve pekel. In ta prihaja na to civilizacijo v obliko podnebnih sprememb, pravzaprav podnebnih katastrof.

Parlament je z zakonom o odstrelu pokazal, kje je država Slovenija. Njena civiliziranost in kultura se kažeta skozi potoke krvi nedolžnih živali. Država skrbi za svojo ustavno dolžnost ohranjanja naravnega bogastva, kamor spadajo tudi medvedi in volkovi tako, da jih uničuje. To je pač tako opevana pravna država. Država, kjer ne vlada ustava, temveč nasilni in krvavi lobiji. Samo mimogrede: Lovski lobi pomori, na ukaz pravne, civilizirane in kulturne države, imenovane Slovenija, letno več kot 100.000 nedolžnih živih bitij. To ni čudno, saj ima Slovenija že v imenu besedo »lov«. Nekateri govorijo o besedi »love« v imenu Slovenije. Kje je tu ljubezen? Je pa strašen pomor nedolžnih živih bitij v gozdovih in na poljih. In to izvede lov in ne love iz Slovenije. Še bistveno več jih civilizirana in kulturna pravna država Slovenija pomori v klavnicah in drugih peklenskih prostorih. Tam samo v Sloveniji umre več kot 30 milijonov nedolžnih živali. Deset tisoče jih kar žive zmeljejo.

Pa še nekaj. Država je odredila umor medvedke z dvema mladičema. Medvedka je namreč poškodovala starejšo žensko, ki ji je prekrižala pot. Šest lovcev se je odpravilo, da izvrši smrtno kazen nad nič krivo medvedko in njenimi mladiči, če ti še niso stari eno leto. Tudi to je civilizirana in kulturna Slovenija, ki pobija celo medvedje družine z otroki. Ali ni to nič drugega kot maščevanje za »napad« na že omenjeno žensko? Umor medvedke, ki je v bistvu samo branila svoja otroka! To je pač Slovenija! Civilizirana in kulturna demokratična pravna država! Država, katere vrednota ni življenje, temveč smrt. Še ljudi ne, kaj šele živali ali rastlini!

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

V cerkvah v Šrilanki umirali katoliki in ne kristjani

Dodaj komentar 5.05.2019 Vlado Began

V bombnih napadih v Šrilanki 21. aprila 2019 je umrlo več kot 300 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih. V tej otoški državi so v nedeljo skoraj hkrati med velikonočno mašo odjeknile tri eksplozije v katoliških cerkvah v Kolombu, Negombu blizu prestolnice in Batticaloi na vzhodu otoške države. Bombni napadi pa so bili tudi v hotelih. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država. “Želim izraziti svojo bližino krščanskim skupnostim, ki so bile prizadete, ko so bile zbrane v molitvi, in vsem žrtvam tako krutega nasilja,” je dejal papež. Dodal je, da moli za vse ranjene in tiste, ki trpijo zaradi teh napadov.[1]

Iz besed papež bi bilo razbrati, da so v bombnih napadih umirali kristjani. Ali to drži? Ali se kristjani zbirajo v katoliških cerkvah in tam molijo? Vsekakor ne. V katoliških cerkvah se k molitvi in drugim verskim obredem zbirajo katoliki in ne kristjani. Ti namreč sledijo Kristusu, ki je glede molitev dejal: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. (…) Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 5–7) Ali je javna molitev v katoliški cerkvi v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Tisti, ki sledijo Jezusu, torej ne molijo v cerkvah, temveč v svoji sobi. Zato je jasno, da se v cerkvah ne zbirajo kristjani, temveč katoliki, protestanti …»Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka,« tudi piše v bibliji (Apd 17,24). Boga torej ni v katoliških cerkvah in jasno je, da se kristjani tudi iz tega razloga ne zbirajo v cerkvah. Poleg tega pa kristjani nimajo nobenih obredov, ki se izvajajo v cerkvah, saj jih tudi Jezus ni prakticiral, niti ni naročil svojim učencem, naj jih izvajajo.

Zanimivo je, da so nekateri žrtve napadov označili kot »častilce velike noči«. Po pisanju katoliškega portala Domovina sta tako žrtve označila bivši ameriški predsednik Barack Obama in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton.[2] Vsekakor je ta oznaka mnogo bližja dejstvom, kot pa besede tistih, ki menijo, da so v bombnih napadih umirali kristjani.

Večina ne dojema razlike med kristjani in katoliki. Zanje so katoliki, pravoslavni, protestanti in drugi, ki izhajajo iz biblije, kristjani. Toda kristjani so samo tisti, ki v besedah in dejanjih sledijo Jezusu in ne tisti, ki sami sebe imenujejo kristjani. Ti so lahko katoliki, če sledijo papežu ali pa se imenujejo kako drugače, če ne pripadajo katoliški cerkvi. Jezus je rekel: »Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7,16). Jezus je v svojem Govoru na gori dejal še: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« (Mt 7,24-27) Katoliške cerkve so zgrajene na pesku in njihov padec je velik. Bombe in druga nasilna sredstva so pač samo posledica gradnje na pesku, torej na papeževem nauku in ne na nauku Jezusa iz Nazareta. Bistveno je življenje po Jezusovem nauku in ne samo govorjenje o tem ali pa celo uporaba Jezusovega imena za prikrivanje in opravičevanje svojih zločinov.

Kakšne so še razlike med kristjani in katoliki? Kristjani so pacifisti, saj spoštujejo zapoved Ne ubijaj, katoliki podpirajo ubijanje ljudi in živali, kristjani so vegani, saj zapoved Ne ubijaj velja tudi v odnosu do živali, katoliki uživajo meso in podpirajo živinorejo ter lov, kristjani spoštujejo versko svobodo, katoliki so proti njej, kristjani so za pravice, katoliki mnogim pravicam nasprotujejo, kristjani upoštevajo reinkarnacijo, katoliki so proti njej, kristjani nimajo članstva v svoji skupnosti, katoliki so člani cerkve. Razlik je seveda še več.


  1. https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-v-tradicionalnem-blagoslovu-dejal-da-moli-za-zrtve-napadov-v-srilanki/486071 (2.5.2019). 
  2. https://www.domovina.je/zakaj-je-politicno-korektno-da-se-zrtev-teroristicnih-napadov-ne-poimenuje-s-kristjani-temvec-castilci-velike-noci/ (2.5.2019). 

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

Tajni cerkveni arhivi polni pedofilskih okostnjakov?

Dodaj komentar 26.08.2018 Vlado Began

Po pisanju medijev so avgusta 2018 v Pensilvaniji objavili morda najpodrobnejše poročilo o spolnih zlorabah v katoliški cerkvi. V obdobju sedmih desetletjih je tam več sto klerikov zlorabilo tisoče otrok, cerkev pa je vse to sistematično prikrivala. Poročilo je bilo pripravljeno na podlagi zaupnih arhivov škofij. Poročilo je objavila velika porota sodišča.

Cerkveni zločini vedno bolj prihajajo na dan. Če so kleriki v Pensilvaniji samo v zadnjih sedmih desetletjih zlorabili na tisoče otrok, koliko so jih zlorabili prej, ko je bila cerkev še vplivnejša, kot je danes. Gredo številke zlorabljenih otrok v deset tisoče? In Pensilvanija je samo ena izmed ameriških zveznih držav, teh je 50. Pa v ZDA ni samo nekaj škofij, kot jih je v Pensilvaniji, temveč jih je okoli 200. Ker je cerkev sistematično prikrivala spolne zlorabe svojih klerikov po vsem svetu, je jasno, da je v ZDA ogromno katoliške pedofilije, ki še ni prišla v javnost. Če bo prišlo do preiskav še v ostalih ameriških škofijah, in upajmo, da bo, se bo verjetno odkrilo, da je zlorabljenih otrok na sto tisoče, kleriških storilcev pa na deset tisoče. Zato ne čudi izjava predsednika ameriške škofovske konference kardinala Daniela DiNardo, da je katoliška cerkev v ZDA na pragu »moralne katastrofe«. Kaj pa se je v zvezi s tem v cerkvi v ZDA dogajalo v prejšnjih stoletjih, ko je bila cerkev še močnejša kot danes, si je težko zamisliti. Domnevati pa je, da so se spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov in škofov dogajale kot po tekočem traku. Verjetno še hujše od opisane: »Odkar je bilo poročilo objavljeno, si z rokami zakrivam obraz. Saj človek ne ve, kaj drugega bi lahko storil. Brala sem o dečku, ki ga je duhovnik tako nasilno posiljeval, da mu je poškodoval hrbtenico. Bolečine žrtve so lajšali z opiati, postal je odvisen, vzel prevelik odmerek ‘zdravil’ in zdaj je mrtev. Ne vem, ali je mrtev tudi dotični duhovnik. Sploh več ne vem, za kaj naj molim …,« je dejala Simcha Fischer v zvezi s poročilom o pedofiliji v Pensilvaniji (zapis na spletni strani tednika Družina). Da se ugotovi, kaj se je dogajalo, bi bilo treba odpreti tajne škofijske arhive v ZDA, pa tudi v škofijah po svetu, ki jih je več tisoč z več sto tisoči duhovnikov. Če cerkev tega noče storiti, bi morala to storiti država, kot je to storila v Pensilvaniji. Ogromno je še pedofilskih in drugih okostnjakov v tajnih cerkvenih arhivih. Ni za pozabiti, da je po vsem svetu več tisoč škofij in vse te imajo svoje tajne arhive.

Kakšen je bil odziv Vatikana na poročilo iz Pensilvanije? Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je zapisal, da »obstajata le dve besedi: sram in žalost«. To je satansko, ne samo sramotno in žalostno, bi bilo mogoče dodati. Vatikan pravi, da obsoja spolno zlorabo mladoletnih in žrtve morajo vedeti, da je papež na njihovi strani. Če bi bil papež res na strani žrtev, bi že zdavnaj razčistil s pedofilijo, krivce kaznoval, jih pometal iz cerkve in izobčil, žrtvam pa izplačal pravično odškodnino in drugače poskrbel zanje. Pa je papež nedaleč nazaj branil čilskega škofa Barrosa pred očitki v zvezi s pedofilijo, malo po tistem pa je prišlo v javnost, kako je bil ta škof vpleten v spolne zlorabe otrok. Da bi bil papež na strani otrok, je seveda veliko zavajanje in seveda laž. Papež je na strani svoje cerkve, ki jo brani z vsemi sredstvi. Če cerkev trdi, da je papež na strani otrok in tudi papež govori o tem, je to samo zaradi lepšega – da se v javnosti polepša cerkvena podoba. Dvoličnost, v kateri je papež Frančišek veliki mojster.

Vsaka škofija ima svoj tajni arhiv. Tudi tiste v Sloveniji ga imajo. Kaj se skriva v njih? Podatki o pedofiliji, finančnih zlorabah …? Zakaj ima škofija sploh tajni arhiv? Kaj skriva? Ali so tajni arhivi ustanovljeni za to, da se skrivajo cerkvene »lopovščine«. Če deluješ zakonito in pošteno, kaj bi potem skrival? Isto velja za tajni vatikanski arhiv. Če je Sveti sedež čist, zakaj ima potem tajni arhiv? Kaj skriva pred javnostjo? Ali je tudi Jezus imel tajni arhiv? Grozljiva in množična sistematično prikrivana cerkvena pedofilija kaže, kdo katoliška cerkev v resnici je in koga zastopa! In koga zastopa? Ker je pedofilija satansko opravilo in ker je cerkev ves čas prikrivala ta satanizem, in to dela še sedaj, je jasno, da je katoliška cerkev del demonskih struktur. Zanje so namreč zaščitni znak zločini. Nemški zgodovinar Karlheinz Deschner je dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev. (vir: http://www.krst-otrok-ne.eu/)

Ali si upajo škofije v Sloveniji odpreti tajne arhive in njihovo vsebino pokazati javnosti? Seveda brez osebnih podatkov, lahko pa tudi z njimi, če so izpolnjeni zakonski pogoji za to. Ali so v tajnih cerkvenih arhivih skriti pedofilski dosjeji? Koliko pedofilskih okostnjakov je v tajnih arhivih škofij v Sloveniji? In koliko pedofilov je še v cerkvenih vrstah? Zakaj cerkev vsako leto premešča klerike iz župnije v župnijo ali v druge institucije cerkve? Zakaj? Znano je, da so premestitve klerikov del sistematičnega cerkvenega prikrivanja pedofilije in tudi nadaljnje omogočanje spolnih in drugih zlorab s strani premeščenih klerikov.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

Auschwitz: papež Frančišek obiskal kraj grozljivega cerkvenega zločina

1 komentar 13.08.2016 Vlado Began

Papež Frančišek je med obiskom na Poljskem julija 2016 obiskal tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno umorila več kot milijon ljudi, od tega veliko večino judov. Papež je v častno knjigo taborišča zapisal: »Gospod, usmili se svojega ljudstva; Gospod, odpusti tolikšno krutost.«[1] Taborišče sta obiskala tudi Frančiškova predhodnika, papež Janez Pavel II. leta 1979 in papež Benedikt XVI. leta 2006. Papež Janez Pavel II. je dejal: »Auschwitz skupaj z drugimi koncentracijskimi taborišči ostaja grozljiv simbol totalitarizma. Naša dolžnost je ob 50-letnici romati na te kraje, v mislih in srcih. Kot sem dejal na maši 1979. v Brzezinki blizu Auschwitza – poklekam pri Golgoti modernega sveta.« Papež Benedikt XVI. pa je po molitvi povedal: »Na kraju, kot je ta, ostaneš brez besed. Ostane le strašljiva tišina, ki je iskreni jok bogu. Zakaj si ostal tiho, bog? Kako si lahko to dopustil?«[2] Nacistična Nemčija pa ni pobijala judov samo v Auschwitzu, temveč tudi v drugih koncentracijskih taboriščih. Skupno so jih pobili okoli 6 milijonov. Od kod takšno sovraštvo nacistične Nemčije do judov?

Cerkev ves čas bolj ali manj zavzeto preganja jude, na tretjem lateranskem koncilu (1179) celo preklela oziroma izobčila kristjane, ki si drznejo živeti z judi. Nekaj cerkvenih izjav v zvezi z judi:

• Judi morajo na svojih oblačilih nositi razpoznavni znak.

• Judi morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto (4. lateranski koncil, 1215).

• Judi smejo stanovati samo še v judovski četrti (Breslavska sinoda, 1267).

• Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene (Nürnberg, 14. stoletje).

• Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so judi cerkveni sužnji (Tomaž Akvinski, Summa theologiae).

• Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, »so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi« (Cerkveni učitelj Ephraim).

• Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje).[3]

Prve žrtve prve križarske vojne so bili judi v Porenju, ki so jih na tisoče pobili sfanatizirani »romarji«. Nahujskal jih je neki menih. Leta 1298 je bilo pri tako imenovanem »govedina-pogromu« v Frankenu ubitih od 4.000 do 5.000 judov: 700 v Nürnbergu, 841 v Würzburgu … V letih 1348-1350 je bilo v celotnem nemško govorečem prostoru popolnoma izbrisanih okoli 300 judovskih skupnosti. Judom so pripisovali krivdo za kugo ali druge dogodke. Tla so pripravila dolgoletna obrekovanja in pravna diskriminacija judov na pobudo cerkve (na primer nošenje »judovskega znaka« na oblačilu). V križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 milijone Judov. V srednjem veku so jih pregnali iz Španije (po 1492) in Anglije (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi, sledil je holokavst, sistematični genocid nad judi, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.[4] Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali »dokončna rešitev«.

Nemčija je že zelo dolgo pod vplivom cerkve, v zadnjem času katoliške in protestantske, še prej do reformacije pa enotne. Obe biblijski cerkvi sta proti judom. Zato je to cerkveno sovraštvo do judov postalo del »nemške družbene zavesti« in je bilo podlaga za holokavst. Julius Streicher se je na nurberških procesih v opravičilo holokavstva izrecno skliceval na hujskaške govore Martina Luthra proti judom. Iz te do judov sovražne nemške cerkvene ideologije so zrastla tudi koncentracijska taborišča, kot Hitlerjevo sredstvo za »dokončno rešitev« judovskega vprašanja. To potrjuje tudi Hitlerjeva izjava: »Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem, ko se obranim judov, se bojujem za Gospodovo delo,« je izjavil Adolf Hitler. »Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in z vernim srcem,« je dejal Adolf Eichmann (1906-1962), SS-Obersturmbannfuehrer, ki je v teku »dokončne rešitve« organiziral transport judov v uničevalna taborišča. In še ena Hitlerjeva, izjava: »Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje.«[5] V zvezi s Hitlerjem je zanimivo to, da je bil katolik, na oblast je prišel s pomočjo cerkve, po smrti pa ni bil izobčen iz cerkve, čeprav je pobil več milijonov ljudi, med njimi zelo veliko judov. Očitno je bil cerkveno orodje za cerkveno »dokončno rešitev« judovskega vprašanja. Auschwitz, Buchenwald, Dachau, Mauthausen, Majdanek in druga koncentracijska taborišča so torej bolj ali manj proizvod cerkvene biblijske ideologije in so zato na vesti katoliške in protestantske pa mogoče še katere druge biblijske cerkve.

Kot uvodoma navedeno, so koncentracijsko taborišče Auschwitz obiskali zadnji trije papeži. Dobro je ugotovil papež Frančišek, ko je prosil svojega boga, naj se usmili svojega ljudstva, kajti zločine so izvajali večinoma katoliki, protestanti in drugi pripadniki biblijskih cerkva – ti so bili namreč na strani zločincev. Ne moti se papež Janez Pavel II., ko je dejal, da je »Auschwitz skupaj z drugimi koncentracijskimi taborišči ostaja grozljiv simbol totalitarizma«. Seveda je ta totalitarizem cerkveni totalitarizem, saj je proizvod cerkvene ideologije, večinsko pa so ga izvajali člani katoliške in protestantske cerkve. Izvajala ga je torej v bistvu cerkev, saj so cerkveni laiki tudi cerkev, čeprav navzven to ni bilo vidno, ker je holokavst uradno izvajala nemška država. Takratni papež Pij XII., ki je vedel za holokavst, je molčal, s čimer je vsaj posredno dal vedeti nacistom, da je zadeva OK. »Zakaj si ostal tiho, bog? Kako si lahko to dopustil?,« se je spraševal papež Benedikt XVI. Dokončna rešitev judovskega vprašanja je želja oz. ukaz cerkvenega boga, ki mu cerkev sledi. Seveda pa ta bog ni Bog Stvarnik, temveč bog vojne, nasilja, bog podzemlja, drugače rečeno: satan. Bog Stvarnik pa je Bog, ki je ljudem dal svobodno voljo in se v to voljo ne vmešava. Seveda pa tisti, ki kršijo zapovedi, ki jih je dal Bog Stvarnik, npr. 10 Božjih zapovedi, po zakonu vzroka in učinka dobijo nazaj to, kar so dali. Takšni ali drugačni izvajalci holokavsta bodo zato dobili nazaj vse negativno, kar so v okviru »dokončne rešitve« povzročili negativnega. V tem ali kakšnem drugem življenju. Če ne bodo pravočasno očistili svojega zločinskega ravnanja, se jim bodo vrnili zločini, ki so jih povzročili drugim. Če so druge mučili, bodo sami mučeni, če so druge ubijali, bodo sami ubiti in podobno.

Papež Frančišek: »Ali veste, da so velesile natančno poznale železniško omrežje za odvoz Judov v koncentracijska taborišča? Imele so fotografije. Pa kljub temu niso bombardirale teh prog. Zakaj? Dobro bi se bilo pogovoriti o tem.«[6] Zakaj velesile niso reagirale, je bolj ali manj jasno: tudi one so del biblijskega zahoda in tako cerkveno indoktrinirane ter prežete s sovraštvom do judov. Zato niso povzele akcij, s katerimi bi preprečile holokavst. Ta je očitno bil tudi v njihovem interesu. Še posebej, ker so bile povezane s papežem, ki je glede holokavsta molčal.

In za konec. Papež Janez Pavel II. je omenjal Golgoto, to je hrib, kjer je bil križan Jezus. Auschwitz pa je kraj, kjer je cerkev, preoblečena v nacistične uniforme in to zato, da bi zakrila sledove svojega zločina, »križala« jude. Pa še nekaj. Kaj je o totalitarizmu, ki ga je omenjal papež Janez Pavel II., rekel nezmotljivi papež Pij XI.? Dne 18.9.1930 je dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«[7]


[1] Družina, 7.8.2016.

[2] Mladina, 5.8.2016.

[3] Resnica in cerkev se izključujeta, str. 31.

[4] https://sl.wikipedia.org/wiki/Judje (11.8.2016).

[5] http://www.cerkev-ne.net/liska-cerkev-je-najvecji-totalitarni-sistem-vseh-casov-drugic/ (11.8.2016).

[6] Sobotna priloga Dela, 21.6.2014.

[7] http://www.izstop-iz-cerkve.org/ (12.8.2016).

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Super bogata nadškofija v luči papeževe revne cerkve za revne

Dodaj komentar 26.07.2016 Vlado Began

Pred kratkim (20.6.2016) sta na tiskovni konferenci münchenske nadškofije generalni vikar Beer in finančni direktor Reif javno predstavila premoženje te nadškofije. Premoženje Nadškofije München in Freising (površina 11.998 km²) s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji, ustanovljena je bila leta 739 v Freisingu, leta 1821 pa je bil škofijski sedež prenesen v München, znaša skupno »neverjetnih« 6,3 milijarde evrov. Ta nadškofija je najbogatejša v Nemčiji in je po vrednosti premoženja primerljiva s čikaško nadškofijo, ki velja za najbogatejšo škofijo na svetu.

Kaj sestavlja premoženje münchenske nadškofije? Po pisanju katoliškega tednika Družina (17.7.2016, avtor članka Slavko Kessler) ima nadškofija 352 stavb, 1500 umetnostnih objektov in 805 zemljišč. Bilanca za leto 2015 je pokazala, da:

  • je vrednost nepremičnin 1,25 milijard evrov
    • je vrednost naložb 1,46 milijarde
    • je na različnih bančnih računih 640 milijonov sredstev
    • je vrednost premoženja treh nadškofijskih skladov 2 milijardi
    • finančne rezerve znašajo 500 milijonov evrov
    • je vrednost sklada za pokojnine duhovnikov 236 milijona evrov
    • je premoženje škofijskega sedeža 56 milijonov
    • so tekoči prihodki 782 milijonov
    • je cerkveni davek 570 milijonov
    • so državne dotacije 106 milijonov, za plače škofov in stolnih kanonikov 22 milijonov
    • je približno polovica prihodkov namenjena plačam uslužbencem
    • gre za socialne projekte 60 milijonov
    • gre za novogradnje in vzdrževanje stavb 100 milijonov
    • gre za pobratene katoliške škofije v Ekvadorju 2 milijona
    • gre za različne projekte v misijonih 4 milijone.

To pa ni vse premoženje nadškofije. Vanj spada še nekaj sto nadarbin in premoženje stolnega kapitlja, deškega semenišča in bogoslovja. To naj bi bilo po besedah generalnega vikarja ovrednoteno v naslednjih letih.

V premoženje Nadškofije München in Freising pa ni zajeto premoženje župnij na območju nadškofije, saj premoženje župnij, teh je v münchenski nadškofiji 752, ne spada neposredno v premoženjsko bilanco nadškofije.

Po pisanju tednika Družina predstavljajo posebnost upravljanja nadškofije »trije skladi, ki naj bi zagotovili nemoteno financiranje dušnega pastirstva, vzgoje in šolstva ter dobrodelnosti. Leta 1995 je bil ustanovljen sklad sv. Antona, ki razpolaga s 680 milijoni evrov. Denar je namenjen za Karitas ter druge dobrodelne ustanove, bolnišnice, domove za starostnike in mladino. Že v 8. stoletju je bil ustanovljen sklad sv. Arbea, ki gospodari s 633 milijoni evrov. Z njimi vzdržujejo 421 vrtcev, 1 osnovno šolo, 14 realk, 5 gimnazij in 2 višji strokovni šoli ter 14 izobraževalnih centrov. Lani ustanovljeni sklad sv. Korbinijana ima 620 milijonov evrov za dušno pastirstvo. V nadškofiji je vsak teden 1700 maš, ki jih obišče 173.000 vernikov.«

Ni bogata samo Nadškofija München in Freising, temveč so to tudi ostale škofije. Npr. škofija Padeborn ima premoženje v vrednosti 4 milijarde evrov, škofija Köln pa za 3,4 milijarde. Pa to ni vse premoženje škofij, vsaj münchenske nadškofije ne. Celotno premoženje vseh treh škofij, tudi tisto, ki je še skrito oz. še ni ovrednoteno, je primerljivo celotni javni porabi v Sloveniji za eno leto. V Nemčiji pa je nekaj več kot 20 škofij. Ali je vrednost premoženja nemških škofij oz. nemške katoliške cerkve več kot je vrednost premoženja celotne Slovenije. O tem ni dvomiti vsaj za vrednost premoženja celotne nemške katoliške cerkve.

Kot že navedeno, premoženje Nadškofije München in Freising ne obsega tudi premoženja župnij, ki so na njem ozemlju. Če bi upoštevali še te, kar bi bilo potrebno in pošteno, bi bilo mogoče premoženje te nadškofije še enkrat večje, torej kakšnih 12 ali 13 milijard evrov, seveda brez tega, kar še ni bilo všteto v nadškofijsko premoženje. Kajti pričakovati je, da so tudi župnije zelo bogate. Če ima vsaka župnija premoženje v vrednosti samo 1 milijon evrov, je to skupaj slabih 800 milijonov. To je zelo malo verjetno, kajti en milijon evrov v nemški katoliški cerkvi ni kakšna posebna vsota. Če je vrednost premoženja povprečne župnije pet milijonov evrov, naraste vrednost celotnega župnijskega premoženja na kakšne 4 milijarde evrov. Velika verjetnost je, da je vrednost premoženja povprečne župnije še večja, pri čemer je seveda potrebno upoštevati, da je na območju nadškofije približno 7000 nepremičnin, ki so v lasti župnij. Tukaj bi bilo treba kot primer, kako bogate so lahko župnije, omeniti primer iz Hamburga, in sicer župnijo sv. Petra. Ta je lastnik sedemnadstropne zgradbe na glavni hamburški trgovski cesti v vrednosti 10 milijonov evrov, pri čemer župnija daje to zgradbo v najem radijski postaji in drugim podjetjem in iz tega pobira ekstra profit. Koliko je takšnih župnij na področju Nadškofije München in Freising? Po vsej verjetnosti mnogo. In kolikšno je njihovo premoženje in iz njega izvirajoč profit? Kaj ima to opraviti z Jezusom, tesarjem in ne bankirjem, ni znano! Koliko je vrednost slovenskega državnega proračuna? Slabih 10 milijard evrov! Ali je münchenska nadškofija premoženjsko močnejša od slovenskega državnega proračuna?

»Ali bomo služili Bogu ali mamonu?« je ob koncu tiskovne konference navzoče vprašal generalni vikar Beer. Odgovor je jasen. Katoliška cerkev že služi mamonu in to vse čas. Super bogata nadškofija München in Freising je tipičen primer tega in z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega, kajti Jezus ni imel nekega posebnega premoženja, če je sploh imel kakšnega. Jezus je bil tesar in se je preživljal s svojim delom. Ni živel na račun države, kot to večinoma dela cerkev, tudi predmetna nadškofija. Jezus je rekel (citati so iz www.biblija.net): »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) Ali: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) In še: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mt 6,19-21) Ali bo münchenska nadškofija s svojim super ekstremnim premoženjem in svojimi bogatimi kleriki, škof oz. kardinal zasluži mesečno okoli 10.000 evrov nemškega davkoplačevalskega denarja, prišla v nebesa? Ali bo vanj prišla cerkev? Odgovor je zelo jasen! Ali so v nebesih finančni ali drugi premoženjski bogataši?

»Ali veste, kaj je največji problem cerkve v Nemčiji? Ima preveč denarja,« je izjavil papež Ratzinger, ko je bil še kardinal. (http://www.theologe.de/kirchensubventionen_stopp.htm, 21.4.2013). In kaj je kardinal Ratzinger naredil, da bi se ta problem rešil? Torej, da bi imela cerkev v Nemčiji manj denarja? Kaj je naredil Ratzinger kot papež, da bi se ta problem rešil? Nič. Če bi kaj naredil, bi o tem z velikim pompom poročali vsaj cerkveni mediji! Pa ni bilo zaznati. Je pa naredil nekaj drugega. S svojo neaktivnostjo je dopustil, da se je premoženje nemške cerkve povečevalo. Kajti splošno znano dejstvo je, da so bogati vedno bolj bogati in to seveda velja tudi za cerkev. Ta je namreč izredno bogata, saj je njeno premoženje po vsem svetu vredno več tisoč milijard dolarjev, kar pomeni, da je najbogatejša zasebna organizacija na svetu.

Leta 2013 je papež Frančišek izjavil, da si želi revno cerkev za revne ljudi. Kaj je od tega leta naredil, da bi se njegova želja uresničila? Ni znano. Če bi kaj naredil, bi cerkveni mediji pa še kdo drug z velikim pompom poročali o tem. Pa ni poročil. Seveda jih ni, ker ni nič naredil. Zakaj nič ne naredi? Ker je revna cerkev za revne samo njegova želja. In nič drugega. Revna cerkev bo tako ostala samo na ravni želje, torej nečesa, kar se ne bo uresničilo. Papež Frančišek bi namreč lahko takoj po izreku teh besed prešel k dejanjem in bi kot vrhovni upravitelj in oskrbnik celotnega cerkvenega premoženja (kanon 1273 Zakonika cerkvenega prava), torej tudi premoženja nemške katoliške cerkve (škofij, župnij, redov …) ukazal, da se začne s prodajo cerkvenega premoženja. Konkretno bi lahko Nadškofiji München in Freising ukazal, da mora takoj prodati svoje premoženje in postati revna. Če ga odgovorni ne bi ubogali, bi jih zamenjal in jih izobčil. Pa tega ni storil. Zakaj? Ker je revna cerkev samo njegova želja in nič drugega. Besede o revni cerkvi niso bile mišljene resno. Zato je ta njegova izjava velik blef in pesek oči javnosti, ki nasede praktično vsem papeževim visoko donečim besedam. In ga hvali, hvali … in misli, da je papež za revne. Resnica je drugačna: papež je za bogate in tisti, ki je na čelu najbogatejše zasebne organizacije na svetu ni bil nikoli za revne. Če bi bil, verjetno revnih ne bi bilo pa tudi njega ne. Papeževe besede o revni cerkvi za revne imajo tako namen, da polepšajo podobo katoliške cerkve in nič drugega. In dejstvo, da je revna cerkev samo želja papeža Frančiška in nič drugega, dokazuje, da papež želi, da so ljudje še naprej revni. Zakaj? Mogoče zato, ker so reveži lahko baza za takšno ali drugačno cerkveno izkoriščanje.

Če bi cerkev prodala svoje premoženje in postala revna, bi papež bil vodja revne cerkve. Papež, kardinali, škofje in drugi kleriki bi postali revni. Komu od njih je do tega? Zato papež družno s svojimi podrejenimi kleriki deluje v smeri, da bi cerkev ostala še naprej bogata. Govorjenje o revni cerkvi se bo nadaljevalo, večalo pa tudi cerkveno premoženje. Vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo, kajti propad cerkve je oznanjen že v bibliji. V Razodetju v zvezi s padcem Babilona piše: »Pojdi iz njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove nadloge!« (Raz 18,4) Koga je mislil Janez z Babilonom, je jasno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , , ,

Papež Frančišek zopet blesti v blefiranju

Dodaj komentar 13.07.2016 Vlado Began

Ko se je papež Frančišek vračal iz obiska v Armeniji, je na poti iz Erevana v Rim dejal: »Cerkev se mora opravičiti ne le homoseksualcem, ampak tudi revnim, izkoriščanim ženskam, otrokom, ki jih izkoriščajo za delo, in zato, ker je blagoslovila mnoga orožja.« (Dnevnik, 28.6.2016)

Papež pravi, da se mora cerkev opravičiti. Postavi se vprašanje, zakaj tega že ni storila. Zakaj tega ni storil papež Frančišek, saj je že več let papež. Zakaj zdaj govori, da se mora cerkev opravičiti. Ali ni on tisti, ki je najbolj poklican, da se opraviči v imenu katoliške cerkve? Zakaj tega niso storili že prejšnji papeži, če cerkev ni ravnala pravilno do homoseksualcev, revnih, izkoriščanih žensk …, saj katoliška cerkev že praktično od vsega začetka ravna do omenjenih kategorij napačno in nepošteno, do mnogih celo zločinsko. In to dobro ve, saj je to v nasprotju z naukom Jezusa iz Nazareta.

Papež pravi, da se mora cerkev opravičiti tudi, ker je blagoslavljala mnoga orožja. Če ne bi blagoslavljala mnoga orožja, temveč manj (od mnoga) orožja, ali bi bilo to v redu in blagoslov pravilen? Kajti papež je govoril o mnogih orožjih in ne orožjih, torej je razlika v kvantiteti. Če bi katoliška cerkev blagoslavljala manj orožja, pa očitno opravičilo ne bi bilo potrebno, ker bi bili ti blagoslovi pravilni. Če je pobitih mnogo ljudi, za papeža to ni pravilno, če pa jih je manj, pa ni »problema« – bi bilo mogoče simbolno reči glede na cerkvene blagoslove orožja. Ali ni to krvava logika? V Delu (28.6.2016) pa je bilo glede blagoslavljanja orožja zapisano drugače: papež pravi, da se mora cerkev opravičiti tudi žrtvam vojn zaradi blagoslavljanja orožja. Razlika je bistvena. Še komentar na ta zapis. S strani cerkve blagoslovljeno orožje je pustilo za sabo milijone mrtvih živih bitij in uničeno naravo, mnogo ranjencev, sirot, revežev …, z zemljo so bila zravnana mnoga naselja. Katoliška cerkev uči Božjo zapoved Ne ubijaj, hkrati pa blagoslavlja orodje za ubijanje in uničevanje! Absurdno. Kot da bi bila katoliška cerkev povezana s satanom, saj je ubijanje satanska in ne Božja volja. Ljubezen ne ubija, ubija samo sovraštvo – to pa je lastnost satanskega. Jezus je rekel: ljubite svoje sovražnike, cerkev pa jih je pobijala – včasih neposredno, včasih posredno. Katoliška cerkev še vedno ubija. Kako ubija npr. muslimane, ki jih je opredelila kot zlo, ki ga je treba odstraniti? Preko svojih podložnikov, ki se imenujejo ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Rusija, Slovenija, NATO …, saj ti delujejo na podlagi krvave cerkvene ideologije, ki ima svoj izvor v stari zavezi. Kateri prevod je pravilen? V Dnevniku ali Delu? V bistvu to sploh ni pomembno, saj je katoliška cerkev vedno podpirala vojne ne glede na to, ali je blagoslavljala vse orožje ali pa samo del. Koga s podporo vojn zastopa katoliška cerkev: Boga Stvarnika, ki pravi Ne ubijaj ali boga podzemlja, ki pravi ubijaj?

Res je, katoliška cerkev se mora za marsikaj opravičiti. Pa ne samo opravičiti, prositi mora odpuščanja (kaj se bo zgodilo s cerkvijo, če od svojih žrtev ne dobi odpuščanja?), popraviti krivico ter povrniti škodo, ki jo je storila, saj je to del pravičnosti. To tudi izhaja iz njenega katekizma. Škodo mora povrniti homoseksualcem, revnim, izkoriščanim ženskam, otrokom, ki jih izkoriščajo za delo, in seveda tudi žrtvam blagoslovljenega in neblagoslovljenega orožja. Če teh ni več med živimi pa njihovim dedičem. Če pa to ni mogoče, naj cerkev ustanovi poseben sklad in vanj nakaže odškodnine ter nato se naj iz njega financirajo splošno koristne projekte, predvsem v deželah, kjer je cerkev storila največ krivic in škode in kjer je revščina največja. Ker je katoliška cerkev izjemno bogata organizacija, njeno premoženje po svetu je namreč vredno več 1000 milijard evrov, z izplačilom odškodnin ne bo imela težav.

Zelo pomembno je tudi, da katoliška cerkev odstrani vzroke, ki so pripeljali do s strani papeža omenjenih krivičnih ravnanj katoliške cerkve. Tako mora iz svoje biblije npr. odstraniti naslednji »ukaz« svojim članom: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,13) To je namreč ena izmed podlag za preganjanje homoseksualnih moških v preteklosti in je tudi sedaj. Včasih jih je cerkev pobijala, danes pa jih diskriminira, ker jih pobijati ne more več. Nadalje mora katoliška cerkev izpolnjevati naslednje biblijske besede: »Ne izkoriščaj svojega bližnjega in ne ropaj ga.« (3 MZ 19,13) in »Nikar ne izkoriščajte drug drugega.« (3 Mz 52,10-21) Torej ne sme nikogar izkoriščati ali podpirati izkoriščanje. Zavrniti mora izkoriščevalski družbeni sistem, npr. kapitalizem, in se boriti za pravičen sistem in to za tisti, ki temelji na izpolnjevanju 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori, saj je to temelj Jezusovega nauka – Nanj pa katoliška cerkev ves čas prisega. Seveda pa mora biti cerkev s svojimi kleriki in laiki na vrhu izpolnjevanja teh visokih moralno-etičnih norm, ki so iz pravičnosti. To pa bo slej ali prej pripeljalo do odprave revščine.

Ali se bo katoliška cerkev opravičila in povrnila škodo, ki jo je storila ter odpravila vzroke, ki so pripeljali do s strani cerkve povzročenega krivičnega stanja in s tem početjem nehala? Verjetnost je zelo majhna, praktično je ni. Zato je jasno, da so papeževe besede samo predstava za javnost in naivne ter briljanten blef. Kot ponavadi in nič drugega. Stvari pa bodo potekale po starem naprej: diskriminacija gejev se bo nadaljevala, izkoriščanje bo teklo dalje, bogastvo cerkve se bo povečevalo, kar velja tudi za revščino, vojne se bodo nadaljevale in živa bitja umirala, svet bo vedno bolj propadal, trpljenje bo še hujše …

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , , ,

Papež sprejel “krvavo” nagrado

Dodaj komentar 30.05.2016 Vlado Began

Papež Frančišek je 6. maja 2016 prejel mednarodno nagrado Karla Velikega. Podelitve nagrade, ki je potekala v apostolski palači v Vatikanu, se je udeležil sam vrh EU: predsednik EU parlamenta Martin Schulz, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, navzoča pa sta bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in španski kralj Filip. Nagrado Karla Velikega je papež prejel za posebne zasluge pri združevanju in povezovanju v Evropi.

Kdo je bil Karel Veliki? Karel Veliki je bil vojskovodja, ki je v 8. in 9. stoletju združil večino Zahodne Evrope. Premagal je Langobarde v severni Italiji, boril se je proti muslimanom na Iberskem polotoku, na vzhodu pa se je vojskoval s Sasi. Te je začel pod grožnjo smrtne kazni pokristjanjevati, kar je privedlo do pokola v Verdenu. Bil je tudi zaščitnik papežev, papež Leon III. ga je leta 800 celo kronal za cesarja Rimljanov, to je za naslednika vladarjev Rimskega imperija. Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope, saj je prvi po propadu Rimskega cesarstva združil večino Zahodne Evrope.

Kako je Karel Veliki združil večino Zahodne Evrope? Kako je potekala ta združitev: mirno ali nasilno in z vojnami? Jasno je, kako! Karel Veliki je večino Zahodne Evrope združil z nasiljem in vojnami! Zato je bila ta združitev zelo krvava. V vojnah je umrlo tisoče in tisoče vojakov ter civilistov pa tudi živali, saj je Karel Veliki med drugim v svoji vojski uporabljal veliko konj.

Kot že navedeno, je Karel Veliki združeval ozemlja in narode v Evropi z nasiljem in vojnami, torej s krvjo. Njegova vladavina je bila krvava, kar velja tudi za njegovo kraljestvo. Zato lahko rečemo tudi za Karlovo nagrado, torej nagrado, ki se imenuje po Karlu Velikemu in se sedaj podeljuje za prispevek k evropskemu povezovanju oz. združevanju, da ima krvavo »vsebino«. V nagradi so združene smrti mnogih ljudi, živali in rastlin. V njej je kri velikega števila ljudi in živali. Gre torej za »krvavo« nagrado. Enako privlači enako. Kri h krvi. Zato ni čudno, da je Karlovo nagrado dobil papež Frančišek, saj zagovarja vojne in nasilje. Torej, dejanja, ki so polna krvi ljudi in živali. Nauk, ki ga zagovarjata papež in njegova cerkev, je zelo nasilen in krvav. Dokazov o tem je polna zgodovina in veljavni cerkveni nauk, ki vsebuje polno pozivov k ubijanju ljudi in živali.

Ali bi tudi Jezus sprejel Karlovo nagrado? Jasno je, da ne, saj je bil absolutni pacifist in je bil proti vsaki vojni in nasilju. Ali papež Frančišek sledi Jezusu iz Nazareta? Ne. Ne sledi mu. Če bi bil papež Frančišek kristjan, torej tisti, ki sledi Jezusu, bi Karlovo nagrado zavrnil. Zavrnil bi nagrado, ki je polna krvi. To bi seveda storil tudi papež Janez Pavel II., ki je to nagrado dobil leta 2004, če bi bil kristjan. Če nista kristjana, kaj sta potem? Sta katolika, katolištvo pa nima nobene zveze s krščanstvom. Da je nekdo kristjan ni dovolj, da reče, da je kristjan, temveč mora v dejanjih sledi pacifistu Jezusu, Kristusu.

Zanimivo je tudi, da je večina nagrajencev Karlove nagrade, gledano iz politične perspektive, iz krščansko-konservativne sfere. Gre torej za nagrajence, ki spadajo v krog krvave biblijske ideologije in ki misli, da bo lahko Evropo združila z nasiljem. Če ne z vojaškim pa z ekonomskim, finančnim, političnim ali kakšnim drugačnim nasiljem. Krščanska združitev oz. povezovanje poteka drugače. Poteka preko izpolnjevanja 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori. Kdor želi, se lahko pridruži, kdor ne želi pa ne. Vedno svobodno in brez kakršne koli prisile.

In za konec. Predsednik EU parlamenta Martin Schulz in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pravita, da si je papež »zaslužil nagrado za svoje sporočilo upanja, ki ga je naslovil na Evropo«. (Delo, 6.5.2016) Dejstvo je, da papež Frančišek bolj ali manj stalno govori o upanju na to in to. Zakaj papež ne da ljudem nekaj konkretnega, zakaj samo govori o upanju, torej o možnosti, da se nekaj uresniči? Zakaj ne proda izjemno velikega cerkvenega bogastva in denar razdeli revežem ter jim tako namesto upanja, da bodo nekoč prenehali biti revni, že sedaj da sredstva, da se lahko dvignejo iz revščine? Torej upanje na bogastvo spremeni v bogastvo sedaj. Raj na zemlji, ne še le v nebesih, bi lahko rekli simbolno. Ker je veliki blefer in ker mu ni v interesu, da so ljudje bogati. Če so ljudje bogati, bi bila cerkev revna. To pa cerkveni in klerikalni eliti, ki se koplje v zlatu in privilegijih, ne ustreza, saj bi si zopet morala služiti kruh v potu svojega obraza.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , ,

Papež proti miru?

Dodaj komentar 3.01.2016 Vlado Began

Papež Frančišek se je ob dnevu miru, ki ga cerkev obhaja 1. januarja, s poslanico obrnil na javnost. V njej med drugim poziva k odpravi smrtne kazni, k odpuščanju dolgov najrevnejšim državam, k usmiljenju in solidarnosti …

Zanimivo je, da papež druge poziva k odpravi smrtne kazni, čeprav sam podpira to kazen, kar izhaja iz katoliškega katekizma. Ali ne bi bilo pošteno, da bi prvo spremenil lasten katekizem, odpravil podporo smrtni kazni in šele nato druge pozval k odpravi te kazni? Ali ni smisel zlatega pravila, da kar pričakuješ od drugih, storiš sam prvi – zlato pravilo pa oznanja tudi papež? Da ne omenjam smrtnih kazni, ki jih papež podpira in izhajajo iz biblije kot kazen za kršitev določenih cerkvenih moralnih pravil. Gre za desetine smrtnih obsodb »nepokornih«. Zakaj jih ne odpravi, če je proti smrtni kazni? Mogoče pa podpira smrtno kazen, samo dela se lepega in v javnosti ustvarja vtis, da je proti tej kazni?

Papež poziva k odpravi dolgov za najrevnejše države. Zakaj cerkev, ki ima neizmerno bogastvo, ne odkupi teh dolgov ali vsaj del in jih nato odpiše? To bi bila zelo velika pomoč za revne! Zakaj papež poziva druge, sam pa tega ne naredi, čeprav bi lahko? Ali je to božansko ali satansko? Cerkev ima bogastvo, ki je vredno več tisoč milijard evrov, ljudje po svetu pa stradajo in umirajo. Po delih jih boste spoznali, uči papež. Seveda to velja tudi zanj in njegovo cerkev.

Papež poziva k spoštovanju pravice do življenja še nerojenih otrok. Na prvi pogled lepa gesta, toda ozadje je bolj ali manj temno. Mnogi od teh otrok, ki jih cerkev »reši« s prepovedjo splava, s »prisilnim« krstom postanejo njeni člani in morajo zato vsepovsod širiti in braniti katoliško vero. Mnogi od »rešenih« otrok so katoliški vojaki zahodnih držav, ki uničujejo islamski svet, kar cerkev seveda podpira, saj je zanjo islam zlo, ki ga je potrebno odstraniti. Cerkev očitno nerojene otroke rešuje zato, da jih lahko kasneje uporabi za svoje interese. Ne gre se ji za življenje otrok kot takšnih, ne gre se ji za življenje kot vrednoto, temveč je življenje otrok, tudi rešenih pred splavom, sredstvo za zadovoljevanje njenih interesov, predvsem oblastnih in finančnih.

Papež je v poslanici govoril tudi o usmiljenju in solidarnosti. Ali sta Vatikanska mestna država in Sveti sedež sprejela begunce iz vojnih in drugih nemirnih področij? Oba sta namreč državno suverena in bi lahko na svojem ozemlju sprejela mnogo beguncev ter jim ponudila tudi azil oz. državljanstvo? In jih naselila v svojih palačah, kjer se med drugim kitijo mnogi kardinali v več 100 m2 velikih stanovanjih. Ali je cerkev to storila? V medijih o tem ni bilo govora. Druge pozivaš k usmiljenju in solidarnosti, sam pa si neusmiljen in nesolidaren, ali pa zelo, zelo malo.

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden?

Kaj je pravi obraz papeža, če tistega na kar poziva druge, ne stori sam? Mir ali nemir oz. vojna? In kaj so potem papeževe poslanice za mir? Resnica ali laž?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Naprej


Iskalnik

Koledar

Oktober 2021
P T S Č P S N
« Sep    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS