Kardinal Parolin: politika služi človeku in družbi. Ali res?

Dodaj komentar 4.09.2021 Vlado Began

Na 16. Blejskem strateškem forumu je sodeloval tudi vatikanski državni tajnik Parolin, ki je med drugim govoril o politiki, pri čemer je ponovil misel papeža Pavla VI. o tej temi in ta se glasi: »Politika je najvišja oblika služenja človeku in družbi«.

Ali je politika res oblika služenja človeku in družbi, kot to trdi cerkveni funkcionar, in to celo najvišja? Kakšno služenje človeku in družbi je politika, je dobro razvidno iz primera Afganistan. Tam je ameriška politika pustila za sabo preko 200.000 smrti, ki so neposredno povezani z vojaško okupacijo Afganistana, med njimi je tisoče otrok in žensk; tam je ameriška politika zapravila preko 2.000 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja; tam je ameriška politika uničevala kulturo in okolje …; tam je sedaj več 100.000 beguncev, ki bodo slej ali prej potrkali tudi na vrata krvave evropske politike, ki je obilno sodelovala v uničevanju in pobijanju v Afganistanu. Tudi v Iraku, ki ga je ameriška politika napadla leta 2003 je umrlo ali bilo poškodovanih več 100.000 ljudi in več milijonov beguncev. In pri tem krvavem uničevanju Iraka s strani ameriške politike so sodelovale tudi mnogi politiki evropskih držav.

Ali je ameriška politika z omenjenimi dejanji res služila človeku in družbi? Ali so služili človeku in družbi tudi evropski politiki, ki so podpirali krvave ameriške politike? Da bi služil družbi in človeku tako, da bi ju uničeval, bi bilo absurdno. Mogoče pa sta ameriška in evropska politika služila komu drugemu? Mogoče satanu, če bi se izrazil religiozno, glede na to, da je o politiki kot najvišji obliki služenja človeku in družbi govoril predstavnik cerkve. Kajti uničevanje ljudi in družbe je lastnost satanskih sil in ne Boga, ki je dejal Ne ubijaj. In takšnih primerov služenja ljudem in družbi, torej njihovega uničevanja, je po svetu ogromno: Irak, Sirija, Libija, Palestina … V Afganistanu in Iraku je sodelovala tudi slovenska vojska, ki jo je tja poslala politika. Komu je tam služila slovenska politika? Komu so služili vojaki, ki so druge učili, kako se ubija ljudi?

Kaj pa vatikanska politika? Ali je ta politika res najvišja oblika služenja človeku in družbi, kot to pravita papež Pavel VI. in kardinal Parolin? Kdor jima verjame, je zelo naiven. Vatikanska politika je zelo krvava. Blagoslovila je krvavo ameriško politiko v Afganistanu in Iraku, blagoslavljala je mnoge krvave režime v preteklosti, tudi sedaj blagoslavlja orožje in vojne, seveda ne več direktno, temveč na bolj prefinjene načine, da se ne bi razkrinkala, kajti javno govori o miru, podpira pa vojne. Posebej tiste, ki so naperjene proti islamu, kajti po cerkvenem nauku muslimani nimajo pravice do obstoja in jih je zato potrebno uničiti. Zato ni čudno, da je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev«. In ti zločini se v 21. stoletju nadaljujejo.

Mogoče je, da politika v kakšni zadevi služi ljudem, toda v principu je proti ljudem in družbi. Zgodovina to potrjuje. Sprega cerkvene in posvetne politike pušča za sabo potoke krvi, krvi tistih, ki naj bi jim služila. Zato so besede papeža Pavla VI. o politiki kot najvišji obliki služenja ljudem in družbi navaden cerkveni blef in zavajanje ljudi. In kardinal Parolin vse to širi naprej. Komu služi? Komu služi cerkev?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

Pedofilski duhovnik kot »Božji mož«

Dodaj komentar 22.08.2021 Vlado Began

Eden najpomembnejših likov katoliške cerkve je duhovnik. To je druga stopnja zakramenta reda, imenovana tudi prezbiterat. Cerkev pravi, da se ta zakrament podeljuje enkrat za vselej, na osebi pusti neizbrisen pečat in jo za večno označuje, izbrana pa je bila, da bi skupnost vodila k Bogu. Duhovnik opravlja doživljenjsko poslanstvo in služi Kristusu ter po Kristusu vsej krščanski skupnosti, še uči cerkev.[1] Duhovniki so seveda lahko samo moški.

Ali duhovnik res služi Kristusu in po Kristusu, kot to pravi cerkev? Jasno je, da ne, saj Jezus, Kristus ni postavil nobenega duhovnika niti duhovništva kot takega. Nasprotno, bil je proti duhovnikom in dejal je naslednje: »Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. (Mt 23,8–10) Če kler ne služi Kristusu, komu potem služi?

»Na duhovnike ne smemo gledati kot na druge osebe, saj so dejanja izvedli kot duhovniki. Samo zato, ker so duhovniki, imajo takšen dostop do mladih ljudi,« je dejal nekdanji poljski jezuit Stanislaw Obirek, profesor na Univerzi v Varšavi.[2]

Oblast in moč klera temelji na satanskem

Moč klerikov ne temelji izpolnjevanju nauka Jezusa iz Nazareta in Božjih zapovedih, temveč na nauku, ki je temu nasproten. »Moč« oz. »oblast« kleriške kaste nad verniki temelji na neenakosti, omejitvah, manipulacijah, ustrahovanju, kontroli, mučenju in ubijanju, lažeh, vsiljevanju, kaznovanju in grožnjah z večnim peklom. In seveda na izmišljotini, da je kler zastopnik Jezusa, Kristusa oz. Boga na Zemlji. Cerkveni sistem je hierarhični sistem, kjer je duhovnik nad laikom, škof nad duhovnikom ter papež nad laiki in kleriki, tudi tistimi iz redov in drugih cerkvenih organizacij. Na vrhu te piramide pa je cerkveni kaznovalni bog, ki je za tiste, ki ne sledijo papežu in cerkvenemu nauku pripravil posebno področje, imenovano večni pekel. Tam tisti, ki jih je cerkev izobčila, večno trpijo in nikoli ne bodo videli Boga. Tako pravi katoliška cerkev. Takšnega nasilnega sistema Jezus, Kristus seveda ni postavil. Ali je takšen sistem postavil Bog Stvarnik? Jasno je, da tudi Bog Stvarnik takšnega sistema ni postavil. Kajti postavitev takšnega sistema bi nasprotovala Božjemu nauku.[3] Ker cerkveni sistem ni postavljen od Boga, je postavljen od nekoga drugega. In ta drugi je Božji nasprotnik – to pa je satan. Zato je jasno, da moč klerikov temelji na satanskem in ne Božjem nauku. Seveda to velja tudi za samo katoliško cerkev. Cerkev ne temelji na božanskih pravilih, temveč satanskih. Ali niso zato eden izmed teh temeljev tudi spolne zlorabe otrok in odraslih s strani katoliških duhovnikov? In seveda tudi prikrivanje teh zlorab? Ali ni celo sam papež Frančišek pedofilskih duhovnikov imenoval za orodja satana? Torej kot del demonske države.

Cerkev je hierarhični sistem, kot je že bilo navedeno. »Vsem avtoritarnim institucijam – šoli, internatom, vojski, Cerkvi –, v katerih obstaja izrazita hierarhija, v katerih je moč zunanjega nadzora majhna (možnost uspeha pa tudi), je zloraba zelo blizu. Bolj avtoritarna je institucija, več je zlorab,« meni znani slovenski pravnik dr. Dragan Petrovec.[4] Avtoritarnost v katoliški cerkvi je zelo velika, kar je priznal celo sam papež Pij XI., ki je leta 1930 dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.[5] Ni čudno, če je v katoliški cerkvi toliko takšnih ali drugačnih zlorab. Seveda so spolne zlorabe otrok med najhujšimi.

Kako dolgo ima lahko cerkev moč oz. oblast nad vernikom? Samo tako dolgo, dokler se ji ta podreja!


Odlomek iz knjige KATOLIŠKA CERKEV: RAJ ZA PEDOFILE IN PEKEL ZA NJIHOVE ŽRTVE? Ali je tudi papež Frančišek prikrival spolne zlorabe otrok? Več o knjigi na www.began.si


[1] http://www.zupnija-ljpolje.si/zakramenti/sveti-red (31.10.2020). [2] https://www.rtvslo.si/svet/evropa/duhovniki-zavrnili-podporo-skofu-ki-naj-bi-vedel-za-spolne-zlorabe-otrok/525678 (24.7.2020). [3] Več o tem v knjigah Univerzalnega življenja na https://gabriele-zalozba.com/ (18.8.2020). [4] Ona (priloga Dela in Slovenskih novic), 2.2.2021. [5] Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, str. 296.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Joseph Ratzinger – eden izmed vrhovnih šefov prikrivanja pedofilije

Dodaj komentar 18.07.2021 Vlado Began

Življenjepis »zaslužnega« oz. upokojenega papeža je pester in bogat. Joseph Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v kraju Marktl ob reki Inn v škofiji Passau v Nemčiji. Proti koncu 2. svetovne vojne je kot vojak nacistične Nemčije tako ali drugače sodeloval v največji klavnici v znani zgodovini. Ali je mogoče kot vojak ubil kakšnega nekatolika ali katolika? Leta 1951 je bil posvečen v duhovnika, leta 1969 je postal redni profesor dogmatike in zgodovine dogem na univerzi v Regensburgu. Papež Pavel VI. ga je marca 1977 imenoval za nadškofa v Münchnu in Freisingu, maja istega leta pa je prejel škofovsko posvečenje. Papež Pavel VI. ga je junija 1977 imenoval za kardinala, papež Janez Pavel II. pa novembra 1981 za prefekta kongregacije za doktrino vere (to je bil do smrti papeža Janeza Pavla II.), predsednika papeške biblične komisije in papeške mednarodne teološke komisije. Novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, novembra 2002 pa je papež potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora. Predsedoval je komisiji za pripravo katoliškega katekizma, ki je bil zaključena po šestih letih dela (1986–1992). Od leta 2000 je častni akademik papeške akademije znanosti. Bil je tudi član sveta II. sekcije državnega tajništva in raznih vatikanskih kongregacij. Dne 19. aprila 2005 je bil na konklavu izvoljen za rimskega škofa in tako postal 265. papež katoliške cerkve. 28. februarja 2013 ob 20.00 pa je kot papež odstopil.[i]

Dr. Ratzinger ima »impresivno« kariero. Bil je tudi papež in se, simbolno rečeno, po Jakobovi lestvi povzpel na sam vrh, saj je bil, in še vedno je, čeprav je odstopil, papež – papež emeritus, »zaslužni« ali pa upokojeni papež. Po cerkvenem nauku je celo sveti oče. Vprašanje pa je, na kakšen vrh se je povzpel: ali so bila ta vrh nebesa ali kaj drugega? Ali je bil ta vrh pekel? Že samo njegova vloga v prikrivanju cerkvene pedofilije je dovolj zgovorna in kaže, v kakšne globine zla se je spustil Joseph Ratzinger. Praktično na sam vrh zemeljske demonske Jakobove lestve!

Po navedbah odvetnikov Sailerja in Hetzla, avtorjev knjige Afera papež, »je Joseph Ratzinger med leti 1981 in 2005 kot prefekt kongregacije za doktrino vero in nato kot papež po vsem svetu vodil sistem prikrivanja, ki je cerkvene posiljevalce otrok ščitil pred kazenskim pregonom državnih sodišč in so se namesto tega soočili izključno z ukrepi kanonskega prava, ki niso nikogar prizadeli in privedli do tega, da so posiljevalci otrok praviloma ostali v službi ter dobili in izrabili nadaljnje možnosti za spolno nasilje. Toda s prikrivanjem zločinov se dr. Ratzinger ni zadovoljil. Če je prišlo do obtožb znotraj cerkve, je vedno znova posredoval v korist posiljevalcev otrok, zaustavil postopke, ki so bili v teku, razveljavil obsodbe ali na drug način skrbel za storilce.«[ii]

Njune navedbe so zanimive tudi v luči izjave irskega škofa Duffya, ki je dejal, da je bil Benedikt XVI. dobro seznanjen s tematiko spolnih zlorab na Irskem, saj je imel dostop do vse dokumentacije, povezane s tem, še preden je postal papež.[iii] Po mnenju ameriškega novinarja Johna Allena je Ratzinger natančno prebiral vsa škofijska poročila, ki so v zvezi s spolnimi zlorabami otrok prihajala v Vatikan. Tako je podrobno poznal mračne razmere, ki so vladale v cerkvi glede pedofilije, vendar je zadevo reševal tako, da je škofijam odredil premestitev okoli 500 duhovnikov.[iv]

Drago Pilsel, publicist in teolog iz Zagreba, pravi: »Papeževa peta obletnica sovpada s kritičnimi tokovi in v nebo vpijočimi škandali: predvsem razkritjem duhovniškega spolnega zlorabljanja na tisoče otrok in mladostnikov v ZDA, na Irskem, v Nemčiji in še kje, vse to pa je povezano z neverjetno krizo vodenja in zaupanja v Katoliški cerkvi. Torej ne smemo prikriti, da je sistem zamolčevanja spolnih zlorab po vsem svetu usmerjala vatikanska kongregacija za nauk vere pod vodstvom kardinala Ratzingerja (v letih 1981–2005) in da so takšne primere že pod prejšnjim papežem Janezom Pavlom II. zadrževali v skrajni tajnosti.«[v] Kdo bi lahko v katoliški cerkvi vedel več o spolnih in drugih zlorabah klerikov kot Joseph Ratzinger, saj je bil kakšnih 30 let »veliki inkvizitor«, sprva kot prefekt kongregacije za doktrino vere in zatem kot papež?


[i] https://katoliska-cerkev.si/biografija-josepha-ratzingerja-papeza-benedikta-xvi (18.1.2019). [ii] Afera papež, str. 54 in 55. [iii] Dnevnik, 16.2.2010. [iv] Objektiv (priloga Dnevnika), 30.3.2010. [v] Večer, 18.5.2010.

To je odlomek iz knjige:

KATOLIŠKA CERKEV:
RAJ ZA PEDOFILE IN PEKEL ZA NJIHOVE ŽRTVE?
Ali je tudi papež Frančišek prikrival spolne zlorabe otrok?
Več o knjigi na www.began.si

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Zakaj kot nadškof nadškofije München in Freising odstopa nemški kardinal Marx?

Dodaj komentar 8.06.2021 Vlado Began

Nemški kardinal Marx je zaradi spolnih zlorab otrok v nemški cerkvi papežu ponudil svoj odstop kot ordinarij nadškofije München in Freising. Razlog za odstop naj bi bil, da je pomembno deliti odgovornost glede spolnih zlorab otrok v katoliški cerkvi. Po njegovem je cerkev v slepi ulici in upa, da bo njegov odstop pomenil zanjo nov začetek. Papež njegovega odstopa še ni sprejel in dokler ga ne sprejme, kardinal Marx ostaja na svojem položaju, torej kot nadškof omenjen škofije.

Kdo je sploh kardinal Marx? Gre za enega najpomembnejših klerikov v celotni katoliški cerkvi. Trenutno je ordinarij nemške nadškofje München in Freising, osem let je vodil nemško škofovsko konferenco, je pa tudi član sveta kardinalov, ki papežu mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve ter koordinator sveta za gospodarstvo pri rimski kuriji. Plačo dobiva od nemške države in ta je okoli 14.000 evrov mesečno.

Čeprav kardinal Marx osebno ni bil obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa nad njim »sije mogočna senca« pedofilije.

Kardinal Marx že od leta 2010 poseduje študijo o spolnih zlorabah v nadškofiji München in Freising, ki jo je naredila neka priznana nemška odvetniška pisarna. Toda te študije noče objaviti in ta leži v tajnem arhivu. Zakaj? Časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung domneva, da študija govori o tem, kakšno vlogo je pri premestitvi dveh pedofilskih klerikov kot nadškof omenjene nadškofije odigral Joseph Ratzinger, kasnejši papež in sedanji papež emeritus! Ali kardinal Marx s tem ščiti upokojenega papeža Ratzingerja? In njegovo sodelovanje v prikrivanju cerkvene pedofilije?

Nemška škofovska konferenca je leta 2011 sklenila pogodbo o sodelovanju s kriminalističnim raziskovalnim inštitutom iz Hannovra, na podlagi katere bi raziskali problematiko spolnih zlorab v nemških škofijah. Vodja tega inštituta dr. Christian Pfeiffer je katoliški cerkvi v zvezi z raziskavo očital cenzuro, saj naj bi bil objavljen samo tisti del, ki bi bil njej všeč. Kriminolog je nekaj škofij obtožil, da so načrtno uničevale dokumente o spolnih zlorabah. Raziskava ni bila izvedena do konca, saj jo je cerkev zablokirala. Vodja raziskave Pfeiffer je dejal, da je kardinal Marx uporabil ves svoj vpliv, da jim je preprečil delo. Sprva je škofovska konferenca inštitutu zagotovila svobodo raziskovanja, toda kasneje si je premislila in je zato bila pripravljena nova pogodba, ki bi pomenila cenzuro. Inštitut tega ni mogel sprejeti. Zato je Marxova nadškofija München in Freising prva opustila sodelovanje, tej je sledil Regensburg, nemška škofovska konferenca pa je potem raziskavo dokončno odpovedala. Po besedah dr. Pfeifferja je bil očitno glavni cilj kardinala Marxa zaščititi papeža Benedikta, samega sebe, in vse druge člane škofovske konference in njihove generalne vikarje od neodvisnega raziskovanja o tem, kdo je odgovoren za prikrivanje pedofilije in premeščanje pedofilov. Če bi dr. Pfeiffer lahko dokončal raziskavo, kot je bilo sprva dogovorjeno z nemško škofovsko konferenco, bi lahko on in njegovi sodelavci za vsako škofijo pokazali, koliko pedofilov je še vedno v cerkvenih vrstah in koliko žrtev je trpelo zaradi tega. Raziskovalci bi lahko tudi pokazali, kako je nekoč papež Benedikt kot nadškof v Münchnu in Freisingu ravnal s storilci in žrtvami. Vendar to očitno ni bilo želeno, poudarja dr. Pfeiffer in še pravi: »Odpor iz Münchna je povzročil neuspeh našega projekta. Kardinal Marx in škof Ackermann, ki mu je stal ob strani, sta več kot deset let sistematično preprečevala preglednost in kulturo odgovornosti.«

Kardinal Marx je februarja 2019 na cerkvenem vrhu v Vatikanu, ki je bil posvečen zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami klerikov, v zvezi s cerkveno pedofilijo dejal: »Dokumenti, ki bi dokumentirali ta grozljiva dejanja in imenovali odgovorne, so bili uničeni ali pa sploh niso bili pripravljeni.« Ali je mogoče tudi kardinal Marx sodeloval pri uničevanju omenjenih dokumentov? Ali pa jih ni pripravil, čeprav bi jih moral? Je v zvezi s tem sprožil kakšne postopke? Ali jih vsaj predlagal, če zanje ni bil pristojen? Sicer pa je bil kardinal Marx v času svojega službovanja kot škof v Trieru javno kritiziran, ker se je premalo in prepozno odzval na spolne zlorabe v svoji škofiji.

Čeprav kardinal Marx, kot že navedeno, osebno ni obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa je bil očitno, kot to izhaja iz zgornjih dejstev, pomemben igralec v cerkveni pedofiliji. Seveda v negativnem smislu. Ali bi se sedaj rad opral s svojim odstopom? Ali lahko nekdo izbriše svoje grehe tako, da odstopi? Jasno je, da ne! Jezus je namreč jasno povedal, kako poteka izbris grehov.

Kaj stoji za ponujenim odstopom kardinala Marxa? Ali gre še za eno cerkveno igrico in poskus olepšanja cerkvene podobe v javnosti? Ali bo po odstopu, če ga bo papež seveda sprejel, še vedno član njegovega sveta, ki mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve? Ali pa bo dobil kakšno še višje mesto v vatikanski kuriji? Ali se bo upokojil in prejemal visoko pokojnino, tako kot že dolgo prejema visoko plačo, ki jo morajo financirati nemški davkoplačevalci, tudi če niso katoliki.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Vatikan poln korupcije

Dodaj komentar 9.05.2021 Vlado Began

Papež Frančišek je konec aprila 2021 v sklopu boja proti korupciji v Vatikanu izdal nov odlok, ki vsem uslužbencem prepoveduje sprejemanje daril, dražjih od 50 dolarjev. Papež hkrati uvaja večjo preglednost poslovanja visokih vatikanskih uradnikov in menedžerjev, kar velja tudi za kardinale. Ti morajo takoj javiti, če so se znašli v finančni preiskavi, redno pa bodo morali razkrivati svoje finančno stanje. Vodilni predstavniki Vatikana bodo morali podati izjavo, da proti njim ne poteka preiskava zaradi terorizma, pranja denarja ali davčne utaje oziroma da zaradi tega niso bili pravnomočno obsojeni in to vsaki dve leti po imenovanju. Papež vodilnemu osebju prepoveduje tudi uporabo davčnih oaz in posedovanje nepremičnin, kupljenih z nezakonito pridobljenimi sredstvi. Višji uradniki bodo morali v pisni izjavi objaviti, da nimajo deležev, niti prek tretje osebe, v podjetjih z »visokim tveganjem« za pranje denarja. Prav tako ne smejo imeti deležev v podjetjih, ki delujejo v nasprotju z družbeno doktrino katoliške cerkve.

Očitno je Vatikanu ogromno korupcije, sicer papež ne bi sprejel tako rigoroznega ukrepa. Del cerkvenega poslovanja so bile, verjetno pa so še, razne podkupnine v obliki daril, ki so jih posamezni cerkveni veljaki nosili uradnikom vatikanske kurije. Po takšnih darilih je bil znan mehiški duhovnik Marcial Maciel Degollado, ustanovitelj reda Kristusovih legionarjev, ki je bil sicer obsojen zaradi pedofilije in leta 2006 izključen iz duhovniškega stanu, saj je v Vatikan prinašal kuverte s po 5.000 in 10.000 dolarji. Te kuverte seveda ni podarjal revežem, temveč vplivnim in močnim vatikanskim uslužbencem. Ameriški škof Michael J. Bransfield je vplivnemu kleru podaril 140.000 ameriških dolarjev, še mnogo več pa je cerkvenim vplivnežem dal kardinal McCarrick in sicer kar 600.000 dolarjev. Med drugimi je papežu Janezu Pavlu II. podaril 90.000 ameriških dolarjev, papežu Benediktu pa kar 291.000 dolarjev, od tega se je samo ček iz maja 2005 glasil na znesek 250.000 dolarjev. Očitno so si vsi trije kleriki s podkupninami plačevali molk vatikanske kurije, kajti kot se je izkazalo kasneje, so bili vsi trije spolni plenilci, pri čemer so spolno zlorabljati tudi otroke. Podkupnine ne povedo vsega samo o tistih, ki jih dajejo, temveč tudi o tistih, ki jih sprejemajo. Nekaj časa lahko šelest bankovcev prikriva zločine, toda ne večno. Zla dela se prej ali slej razkrijejo in to se je zgodilo tudi v primeru omenjenih klerikov.

Koliko je v katoliški cerkvi še korupcije, ki javno še ni razkrita? Zakaj je papež ravno sedaj sprejel tako »drastične« ukrepe proti cerkveni korupciji? Mogoče zato, ker korupcijske afere prihajajo v javnost in želi na ta način prepričati vernike in drugo javnost, da se bori proti korupciji. Vprašanje pa je, ali ni to samo piar poteza papeža? Kajti, korupcija v Vatikanu ni od danes, temveč je prisotna že dalj časa. Ali ni mogoče korupcija eden izmed temeljev katoliške cerkve? Kot npr. cerkvena pedofilija, proti kateri se že nekaj časa »bori« papež!

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (4)

Dodaj komentar 25.04.2021 Vlado Began

Po nastopu svoje papeške funkcije je J. Ratzinger podaljšal mandat kardinala McCarricka v Washingtonu za dve leti. Ko so se leta 2005 pojavile konkretnejše obtožbe zlorab odraslih oseb, je Benedikt XVI. zahteval odstop kardinala McCarricka, z naročilom, naj se umakne in odpove javnim nastopom.[1] Papež Benedikt XVI. ni odobril kanonskega postopka zoper kardinala, ki se je leta 2006 upokojil, temveč se je obrnil na kardinalovo vest in cerkveni duh in mu nakazal, naj manj potuje in dela v dobro cerkve. Ni šlo za sankcije, zgolj za priporočila.

»V odsotnosti kanoničnih sankcij ali izrecnih navodil svetega očeta je McCarrick nadaljeval svoje dejavnosti,« je zapisano v povzetku.[2]

Zakaj se papež Benedikt XVI. ni odločil za izpeljavo ustreznega postopka po kanonskem pravu, saj so se množile prijave zoper kardinala, temveč se je obrnil samo na njegovo vest in duha cerkve? Kaj je bilo zadaj? Mogoče kakšni interesi? Npr. denar, kajti McCarrick je papežu Benediktu poslal 291.000 dolarjev, od tega se je samo ček iz maja 2005 glasil na znesek 250.000 dolarjev! Kaj pa žrtve kardinala McCarricka?

Obračun z nadškofom Viganòjem

V poročilu je nadškof Viganò omenjen več kot 300-krat, kar bi lahko pomenilo, da je nadškof stopil Vatikanu in papežu Frančišku na žulj. Poročilo McCarrick prikazuje nadškofa kot zlobneža, čigar informacije papežu v zvezi s Theodorjem McCarrickom so sporna, papeža Frančiška pa kot junaka, ki je takoj, ko je prejel verodostojne informacije, kaznoval spolnega plenilca McCarricka. Poročilo zavrača trditev nadškofa Viganòja, da je papežu Frančišku leta 2013 omenil, da je McCarrick zagrešil zločine in da je serijski plenilec.

Poročilo tudi obtožuje nadškofa, da leta 2012 kot apostolski nuncij v ZDA ni izvedel vseh preiskav proti McCarricku in ni sprejel potrebnih ukrepov za omejitev McCarrickove dejavnosti ali njegovih potovanj.[3] Takrat se je namreč pojavila nova obtožba na račun McCarricka. Nadškof odgovarja, da to ne drži in da je leta 2013 v zvezi s tem pisal kardinalu Ouelletu in mu poslal določene dokumente. Obvestil pa ga je tudi, da se je civilna zadeva glede te obtožbe končala in to brez možnosti pritožbe, škof Bootkoski pa je to obtožbo opredelil kot lažno in žaljivo.[4] Nadškof še pravi, da je o kardinalu McCarricku leta 2006 in 2008 pripravil dva memoranduma in v zadnjem je zaradi resnosti dejstev o zlorabah predlagal, da se McCarrick odstrani s položaja kardinala in da se ga laizira. Očitno njegov predlog ni bil sprejet.

Sicer pa nadškof Viganò še navaja, da je namen tistega, ki je sestavil poročilo, jasen: Odgovornost za napredovanja McCarricka prenesti na predhodnike papeža Frančiška, od katerih je eden pokojni (Janez Pavel II.), drugi pa star in šibek (Benedikt XVI.). Prvi se ne more braniti, ker je v grobu, drugi pa je preveč slaboten, da bi svojega naslednika označil za lažnivca in ga tako diskreditiral, kar velja enako za funkcijo, ki jo opravlja.[5]

Ali je Vatikan kaj prikril?

Poročilo temelji na izjavah več kot 90 prič, tako klerikov kot laikov, kot tudi na raznih dokumentih iz vatikanskih uradov in z vatikanske ambasade v ZDA. Kot priča pa ni bil povabljen nadškof Viganò, kar ga čudi, saj se je s to zadevo v preteklosti dosti ukvarjal.[6] V poročilu je po mnenju nadškofa tudi veliko protislovij, zaradi česar imajo mnogi deli poročila malo verodostojnosti.[7]

Zanimivo je, da je Vatikan preiskoval Vatikan, torej sam sebe. Ali je lahko takšna preiskava nepristranska? Težko! Po cerkveni ideologiji mora biti preiskava v korist najvišjega klera, ki je bil kakorkoli vpleten v neko sumljivo zadevo. V konkretnem primeru je to papež Frančišek, ki sedi na cerkvenem prestolu. Umakniti se mu je moral celo papež Benedikt XVI. Tudi opravičevanja papeža Janeza Pavla II. je mnogo.

Kaj bi pokazala zunanja in nepristranska preiskava, npr. nekega močnega tožilstva ali policije nevtralne države, torej nekatoliške države? Ali bi takšna preiskava odkrila mnogo dokumentov, ki v cerkveni preiskavi niso bili zajeti? Velika verjetnost!

Poročilo je dokaz, kako je cerkev spretno prikrivala kardinalove spolne zlorabe otrok in odraslih in kako je kardinala kljub mnogim obtožbam zaradi spolnih zlorab pustila pri miru dokler se je dalo. Bil ji je namreč koristen, saj ji je priskrbel mnogo denarja s strani bogatih mecenov, poleg tega pa ji je bil v pomoč v političnem smislu – nekoč je celo potoval v imenu State Departmenta, torej ameriške vlade. To zadnje kaže na zelo škodljivo sprego države in cerkve, ki je posebej v ZDA močna, čeprav tem obstaja formalna ločitev države in cerkve.

Kaj pa odgovornost? Ali bo kdo kaznovan zaradi prikrivanja spolnih zlorab? Ali pa bo spet vse v smislu »psi lajajo, karavana gre dalje«?

Čeprav je preiskava o kardinalu McCarricku imela namen oprati ime papeža Frančiška, je kljub temu razkrila koruptivni sistem v cerkvi. Zato bi lahko Vatikan takšne preiskave izvedel tudi v drugih državah, npr. Nemčiji, Argentini, Braziliji, na Irskem … Verjetno bi se razkrilo marsikaj novega in zanimivega, ne glede na to, da so bile v nekaterih državah že državne ali interne preiskave s strani lokalne cerkve. Mogoče pa je bila kakšna takšna preiskava že izvedena, poročilo pa je ostalo tajno!

Podoba svetniškega papeža Janeza Pavla II. bledi

Papež Frančišek je leta 2014 papeža Janeza Pavla II. razglasil za svetnika. Svetnik je postal papež, ki je namerno ogrožal otroke in tudi odrasle osebe, saj iz poročila McCarrick izhaja, da je ignoriral poročila o spolnih zlorabah kardinala McCarricka. Namesto da bi sprožil kazenski postopek zoper njega, ga je postavil na prestižno škofovsko mesto v Washingtonu in kasneje povišal še v kardinala. Tako je kardinalu omogočil še nadaljnja leta brezskrbnega spolnega zlorabljanja otrok in odraslih.

Samo v ZDA je več kot 40 šol poimenovanih po papežu Janezu Pavlu II, poleg tega pa je v ZDA in po svetu še mnogo raznih cerkvenih organizacij poimenovanih po tem papežu. Ali bodo vse te organizacije spremenile imena in se preimenovale v nekaj drugega? Če tega ne bodo storile, ali ne bo to dokaz, da podpirajo prikrivanje spolnih zlorab s strani papeža Janeza Pavla II.? Torej podpirajo prikrivanje zla s strani svetnika? Kakšen pa je svetnik, ki prikriva zlo? In koga takšen svetnik zastopa: Boga Stvarnika ali boga podzemlja? Življenje svetnikov naj bi bilo vzor za življenje katolikov. Prikrivanje spolnih zlorab svetniškega papeža bo vzor za življenje katolikov? Torej naj tudi oni prikrivajo spolne zlorabe!

Vprašanje je, ali bo svoje ime spremenila katoliška univerza v Lublinu na Poljskem, ki se imenuje po papežu Janezu Pavlu II. Ta namreč meni, da ne more ostati ravnodušna do zavajajočih obtožb in obrekovanj, ki so usmerjena proti njihovemu zavetniku. Navaja še: »Ko gledamo nekatera medijska poročila, ki delijo [le] mnenja izbranih komentatorjev, je težko ne spregledati, da jih motivira predvsem sistemska ali projicirana nenaklonjenost katoliški cerkvi. Subjektivne teze, ki so jih izrazili nekateri krogi, nikakor niso podprte z dejstvi in ​​objektivnimi znanji, kakršna so v poročilu državnega sekretariata Svetega sedeža o Theodorju McCarricku. […]. Poskušati Janeza Pavla II napraviti odgovornega za tragedijo ljudi, ki so bili žrtve spolne zlorabe duhovščine, je namigovanje in manipulacija. Poljski papež je bil tisti, ki je začel boj proti storilcem dejanj zoper osnovno dostojanstvo najšibkejših in je uvedel načelo ‘ničelne tolerance do pedofilije’«.[8] Ali bodo svojega papeža branili tudi z orožjem, če bo treba? Ali bodo izobčili tiste, ki »obrekujejo« njihovega papeža?

Odvetnik žrtev McCarricka toži Vatikan

Ameriški odvetnik Jeff Anderson je novembra 2020 na zvezno okrožno sodišče v New Jerseyju v imenu štirih žrtev, trije izmed njih so bili v času spolnih zlorab mladoletni, serijskega spolnega plenilca Theodorja McCarricka vložil odškodninsko tožbo zoper Sveti sedež. Na 85 straneh podrobneje utemeljuje svojo tožbo in krivdo za spolne zlorabe nekdanjega kardinala pripisuje papežem Janezu Pavlu II., Benediktu XVI. in Frančišku. Poleg navedenih papežev je v tožbi omenjenih še 33 kardinalov in večje število škofov. Vse ceste vodijo v Rim, pravi odvetnik, problemi in njihovi izvori prihajajo iz Rima. Obtoženi Sveti sedež je odgovoren za zgodovinsko preverjeno prakso hierarhije, vključno s škofi, ki so spolno nasilne duhovnike selili na območja, kjer očitki o zlorabi niso bili znani, pri čemer Sveti sedež nikoli ni sprejel ustreznih ali učinkovitih ukrepov za odstranitev spolno nasilnih duhovnikov iz duhovniške službe. V tožbi tudi obtožuje katoliško cerkev kršenja konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je Vatikan ratificiral leta 1990.[9]

Vatikan kot tuja država v ZDA sicer uživa imuniteto, vendar ne v primeru, če v ZDA opravlja poslovno dejavnost preko uslužbencev ali agentov ter ti v tem svojstvu izvršijo delikte.[10] Ali ni nekdanji kardinal na veliko zbiral denar za Sveti sedež in jih pošiljal v Rim?

Snežna kepa se je začela valiti. Kako se bo cerkev, če se sploh bo, izkopala iz te kepe, ki bo verjetno kmalu veliki plaz, se bo še videlo. Dejstvo je, da se zločini cerkve vedno bolj razkrivajo in potiskajo cerkev vedno bližje smetišču zgodovine.

Konec.


[1] https://radio.ognjisce.si/sl/232/novice/32346/bo-porocilu-o-mccarricku-sledilo-porocilo-o-kardinalu-dziwiszu.htm (13.11.2020).

[2] https://www.ncronline.org/news/accountability/vaticans-explosive-mccarrick-report-largely-places-blame-john-paul-ii (16.11.2020).

[3] https://www.churchmilitant.com/news/article/mccarrick-report-whitewashes-pope-francis (15.11.2020).

[4] https://onepeterfive.com/archbishop-vigano-responds-in-depth-to-the-mccarrick-report/ (15.11.2020).

[5] https://onepeterfive.com/archbishop-vigano-responds-in-depth-to-the-mccarrick-report/ (15.11.2020).

[6] https://www.churchmilitant.com/news/article/vigano-mccarrick-report (16.11.2020).

[7] https://www.churchmilitant.com/news/article/vigano-mccarrick-report (16.11.2020).

[8] http://kath.net/news/73475 (27.11.2020).

[9] https://www.churchmilitant.com/news/article/mccarrick-victims-suing-vatican (27.11.2020).

[10] https://cruxnow.com/news-analysis/2020/11/two-secular-lawsuits-raise-deeply-ecclesiastical-conundra/?utmsource=Crux+Daily+Newsletter&utmcampaign=4f80fa5ae5-Daily+Blast&utmmedium=email&utmterm=0_15d5f1aae4-4f80fa5ae5-47444137 (27.11.2020).

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Kölnski kardinal Woelki noče odstopiti

Dodaj komentar 4.04.2021 Vlado Began

V drugi polovici marca 2021 je bilo objavljeno poročilo o spolnih zlorabah v Nadškofiji Köln. Osemsto strani dolgo poročilo, pripravila ga je nemška odvetniška pisarna Gercke Wollschläge, razkriva, da je več kot 200 spolnih plenilcev zlorabilo več kot 300 oseb, med katerimi je bilo največ fantov, mlajših od 14 let. Največ kršitev dolžnosti se v poročilu očita umrlemu kardinalu Meisnerju. Klerik Heße, nekdanji vodja nadškofijskega osebja, danes pa je hamburški nadškof, je papežu ponudil odstop, saj ga poročilo močno bremeni. To je storil tudi kölnski pomožni škof, 53-letni Dominikus Schwaderlapp, saj tudi njega poročilo močno bremeni. Odstopiti pa noče kardinal Woelki, ki vodi Nadškofijo Köln, čeprav mu očitajo, da je prikrival spolne zlorabe v svoji škofiji in čeprav, kot pravi sam, prevzema moralno odgovornost za dogodke iz preteklosti, saj je z vodenjem nadškofije prevzel tudi odgovoren položaj.

Nadškof Woelki je dejal, da bo poskrbel, da v kölnski nadškofiji ne bodo več uničevali dokumentacije. »Ne sme biti in ne bo več mogoče, da bi iz dokumentacije izginjale posamezne strani ali da bi celi kupi dokumentov padli za omaro.« Poleg tega pa pravi, da je treba povsem izključiti možnost, da bi z dokumentacijo na kakršenkoli način manipulirali.[1] Če se to dogaja v Nadškofiji Köln ali se potem dogaja tudi v drugih nemških škofijah? Pa tudi druge po svetu? Ali torej cerkev še vedno uničuje dokumentacijo o cerkveni pedofiliji oz. z njo manipulira? Zanimiva je njegova izjava glede prepovedi uničevanja dokumentacije, da je s to prepovedjo kršil cerkveno pravo. Ali torej cerkveno pravo omogoča oz. celo zahteva uničevanje dokumentacije o spolnih zlorabah? In to še sedaj!

Zanimiva je tudi kardinalova izjava, da so »potrebne spremembe v cerkvenem pravu, ki bodo še natančneje in jasneje urejale odziv na obtožbe spolnih zlorab«. Ali ni to kritika papeža, saj je ta izdal nekaj dokumentov, ki urejajo odziv na obtožbe glede spolnih zlorab? Ali pa gre za navaden piar, s katerim želi kardinal zmanjšati svojo odgovornost glede spolnih zlorab v Nadškofiji Köln?

Kölnski kardinal Woelki je bil deležen tudi mnogo kritik, ker ni hotel javno objaviti poročila o spolnih zlorabah v svoji škofiji, ki ga je pripravila nemška odvetniška pisarna Westpfahl – Spilker – Wastl še pred poročilom o spolnih zlorabah odvetniške pisarne Gercke Wollschläge. Trdil namreč je, da je prvo poročilo pomanjkljivo, kar pa je odvetniška pisarna Westpfahl – Spilker – Wastl zanikala in zavrnila. Kaj je v resnici zmotilo kardinala, da prvega poročila ni hotel objaviti? Ali je bil mogoče v tem poročilu spoznan za enega izmed odgovornih za prikrivanje spolnih zlorab? V drugem poročilu namreč njegova odgovornost formalno ni bila ugotovljena!

Kaj pravijo žrtve o poročilu? »Kako prikladno, da so odgovorni že mrtvi. Cerkvi se je zavlačevanje v zadnjih 11 letih obrestovalo,« je zadevo komentiral Matthias Katsch, predstavnik skupine Eeckiger Tisch.[2]

Poročilo o spolnih zlorabah v Nadškofiji Köln, ki sicer zajema obdobje med letoma 1975 in 2018, kaže na to, da se v cerkvi ni nič bistvenega spremenilo in to kljub visoko donečim besedam papeža Frančiška in njegovih podložnikov. Volk dlako menja, nravi pa ne. Kako dolgo bo še cerkev vlekla za nos državo in ljudi?


[1] https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/k%C3%B6lnski-kardinal-woelki-ne-bo-odstopil?Open (4.4.2021). [2] Dnevnik, TV Slovenija 1, 19.3.2021.

Kölnski kardinal Woelki je bil deležen tudi mnogo kritik, ker ni hotel javno objaviti poročila o spolnih zlorabah v svoji škofiji, ki ga je pripravila nemška odvetniška pisarna Westpfahl – Spilker – Wastl še pred poročilom o spolnih zlorabah odvetniške pisarne Gercke Wollschläge. Trdil namreč je, da je prvo poročilo pomanjkljivo, kar pa je odvetniška pisarna Westpfahl – Spilker – Wastl zanikala in zavrnila. Kaj je v resnici zmotilo kardinala, da prvega poročila ni hotel objaviti? Ali je bil mogoče v tem poročilu spoznan za enega izmed odgovornih za prikrivanje spolnih zlorab? V drugem poročilu namreč njegova odgovornost formalno ni bila ugotovljena!

Kaj pravijo žrtve o poročilu? »Kako prikladno, da so odgovorni že mrtvi. Cerkvi se je zavlačevanje v zadnjih 11 letih obrestovalo,« je zadevo komentiral Matthias Katsch, predstavnik skupine Eeckiger Tisch.

Poročilo o spolnih zlorabah v Nadškofiji Köln, ki sicer zajema obdobje med letoma 1975 in 2018, kaže na to, da se v cerkvi ni nič bistvenega spremenilo in to kljub visoko donečim besedam papeža Frančiška in njegovih podložnikov. Volk dlako menja, nravi pa ne. Kako dolgo bo še cerkev vlekla za nos državo in ljudi?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (2)

Dodaj komentar 29.11.2020 Vlado Began

Iz poročila McCarrick je razvidno, da je bil papež Janez Pavel II. leta 1999 s strani takratnega newyorškega kardinala Johna O’Connorja obveščen o anonimnih obtožbah zoper takratnega nadškofa McCarricka iz Newarka. Obtožbe so bile tudi razlog, da McCarrick ni bil imenovan ordinarija v New Yorku leta 1999 in Washingtonu junija leta 2000. Vendar pa si je papež premislil in je nato kljub mnogim opozorilom s strani najvišjih svetovalcev z obeh strani Atlantika McCarricka novembra 2000 imenoval za nadškofa v Washingtonu.[1] Zakaj si je papež premislil? Eden izmed razlogov naj bi bil ta, da je papež prejel »napačne informacije« nekaterih ameriških škofov, ki so McCarrickovo zgodbo poznali. Trije škofje, ki so prejeli več obtožb proti McCarricku ali pa so bili celo osebno priče, da je spolno zlorabil mladega duhovnika, so Vatikanu leta 2000 povedali, da nimajo nobenih pomislekov glede primernosti imenovanja McCarricka za washingtonskega nadškofa in nobenega razloga, da bi ga lahko obtožili neprimernega vedenja.

Katoliška cerkev je torej dobro poznala obtožbe o spolnih zlorabah proti takratnemu nadškofu McCarricku. In kljub temu se mu ni zgodilo nič. Ni bil kaznovan, celo nasprotno: papež Janez Pavel II. ga je povišal v kardinala, dobil pa je tudi prestižno mesto v Washingtonu.

Zakaj so omenjeni škofje lagali? Mogoče so si obetali koristi od teh laži? Ali jih je McCarrick »podkupil« s kakšnimi modrimi ovojnicami? Ali pa s čim drugim, mogoče s kakšno nočjo v svoji hiši na obali? Enako privlači enako. Lažnivi kler se druži z lažnivim klerom.

»Resnici ni več mogoče ubežati. Janez Pavel II. [...] je bil namerno slep za zlorabo otrok in mladih,« piše na spletni strani The National Catholic Reporter, in sicer v uvodniku 13. novembra 2020, pri čemer se omenja še papeževo prikrivanje spolnih zlorab ustanovitelja Kristusovih legionarjev Marciala Degollada.[2] Cerkveni sveti oče, sedanji cerkveni svetnik in nekdanji papež Karol Józef Wojtyła je očitno škodoval otrokom.

Še zanimivost: McCarrick je papežu Janezu Pavlu II. poslal 90.000 ameriških dolarjev.

Znani teolog George Weigel, ki slovi predvsem kot biograf papeža Janeza Pavla II., je dejal, da je bil McCarrick »patološka osebnost«, njegova sposobnost, da je lagal vsem okoli sebe in jih nenehno zavajal, pa je bila »zaščitni znak« njegove kariere in uspeha v cerkvi. Pravi še, da je nekdanjemu kardinalu Theodoru McCarricku uspelo prevarati papeža Janeza Pavla II. in da si je kljub obtožbam o spolnih zlorabah in neprimernega vedenja zagotovil napredovanje znotraj Vatikana. Tako omenjenega teologa povzema novinarka Mojca M. Štefanič na spletni strani katoliškega tednika Družina.[3]

»Seveda, storil sem veliko napak in morda mi je včasih primanjkovalo preudarnosti, toda v sedemdesetih letih svojega življenja nisem nikoli imel spolnih odnosov s katero koli osebo, moškega ali ženskega spola, mlado ali staro, duhovnikom ali laikom, niti nisem nikoli zlorabil nobenega človeka ali z njim ravnal nespoštljivo,« je v pismu osebnemu tajniku Janeza Pavla II. škofu Stanislawu Dziwiszu zapisal McCarrick, s čimer je zanikal obtožbe, ki so letele nanj. »McCarrickovo pismo tedanjemu škofu Dziwszu, tajniku papeža Janeza Pavla II., je laž in grozljiv primer njegove zlorabe tega odnosa,« je v zvezi s tem dejal G. Weigel. Teolog Weigel še pravi, da je McCarrick lagal tudi večini ameriških škofov in jih slepil glede svojega ravnanja, prav tako je lagal tudi številnim laikom v cerkvi in jih slepil, vključno s tistimi, ki so z darovi financirali njegove dejavnosti, in mnoge na katoliški levici, za katere je bil junak. Lagal pa je tudi sv. Janezu Pavlu II. in ga preslepil.


[1] https://www.ncronline.org/news/accountability/editorial-us-bishops-please-suppress-cult-st-john-paul-ii (17.11.2020).

[2] https://www.ncronline.org/news/accountability/editorial-us-bishops-please-suppress-cult-st-john-paul-ii (17.11.2020) – uvodnik ima naslov US bishops, please suppress the cult of St. John Paul II.

[3] https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/biograf-janeza-pavla-ii:-mccarrick-je-lagal-papezu?Open (13.11.2020).

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Vatikan uradno priznal prikrivanje spolnih zlorab v primeru kardinala McCarricka (1)

1 komentar 22.11.2020 Vlado Began

Desetega novembra 2020 je Vatikan objavil dolgo pričakovano poročilo v zadevi McCarrick. Poročilo, dolgo več kot 400 strani, je rezultat dvoletne preiskave, ki jo je po naročilu papeža Frančiška iz leta 2018 opravilo vatikansko državno tajništvo. Namen, tako cerkev, je bil temeljito raziskati primer nekdanjega kardinala Theodorja McCarricka, ki je bil leta 2019 spoznan za krivega spolnih zlorab mladoletnikov in odraslih ter nato laiziran, izgubil pa je tudi kardinalsko imenovanje. Poročilo navaja, da se vse do leta 2017 ni vedelo za natančne obtožbe, ki se nanašajo na zlorabe mladoletnikov, storjene s strani McCarricka. Prva natančna obtožba, ki se nanaša na mladoletnike, je izpred treh let, pravi cerkev.

V poročilu je navedeno, da do leta 2017 nihče – vključno s Parolinom, Ouelletom, Becciujem ali nadškofom Viganòjem – Frančišku ni predložil kakršne koli »dokumentacije« v zvezi z obtožbami proti McCarricku. »Frančišek je slišal le, da so se pred imenovanjem McCarricka za nadškofa v Washingtonu pojavile neke vrste obtožb in govoric v zvezi z njegovim nemoralnim ravnanjem z odraslimi.« In še: »Ker je verjel, da je trditve že pregledal in zavrnil papež Janez Pavel II. in ker je bil McCarrick aktiven v času papeža Benedikta XVI., papež Frančišek ni videl potrebe po spremembi pristopa, ki so ga sprejeli že nekaj let prej.« Navedba iz poročila, da je Frančišek slišal za »obtožbe in govorice«, vendar je mislil, da so »že bile zavrnjene«, je v nasprotju s trditvami, ki jih je Frančišek dal Valentini Alazraki v svojem intervjuju leta 2019. Takrat je dejal: »… o McCarricku nisem vedel nič, seveda nič.« In še: »Večkrat sem rekel, da nisem vedel ničesar, nisem imel pojma. Veste, da o McCarricku nisem vedel prav nič, sicer o tem ne bi molčal.«[1]

Iz poročila torej izhaja, da je papež Frančišek vedel, da s kardinalom McCarrickom ni vse »OK« in da je poznal govorice, ki so se širile glede McCarricka, vendar jih ni preveril, saj je zaupal presoji predhodnikov, da je vse v redu. Ni dvomiti, da je papež poročilo pred objavo prebral in da je dovolil njegovo objavo. Ali ne pomeni to to, da je zdaj priznal, da je marsikaj vedel o McCarricku? To priznanje pa postavlja na laž njegove besede iz leta 2019, ko je dejal, da o McCarricku ni vedel ničesar. Ali se ni papež s tem, da je dovolil objavo poročila ustrelil v koleno? Ne prvič! Kolikokrat se je papež že zlagal? Ali se Sveti oče laže?

Če Vatikan pravi, da je papež Frančišek slišal za obtožbe in govorice, bi bilo iz tega sklepati, da je poznal še kaj več kot samo »govorice« in »obtožbe«, saj Vatikan mnogokrat zadeve olepša, če se že ne zlaže. Tako je domnevati, da je papež zelo dobro poznal vsebino »govoric« in »obtožb«, pa se kljub temu ni odzval in sprožil ustreznega postopka. Tako se je pridružil tistim, ki so prikrivali spolne zlorabe otrok in odraslih, torej zla dejanja, zdaj že nekdanjega klerika McCarricka.

Se nadaljuje.


[1] https://www.gloria.tv/post/HSbP6xF73DAz4gxHg3s19RdTp (13.11.2020) – vsi trije citati.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , ,

Državna pomoč kasti klera

Dodaj komentar 8.11.2020 Vlado Began

V šestem protikriznem svežnju naj bi bila tudi izredna pomoč za verske uslužbence v višini okoli 900 evrov mesečno, in sicer za mesece oktober, november in december 2020. Glavni prejemnik te pomoči bo katoliška cerkev, saj ima največ verskih uslužbencev.

V zvezi s tem se postavi vprašanje, kdo je dolžan poskrbeti za verske uslužbence: verska skupnost ali država. Za katoliško cerkev je odgovor jasen: to je cerkev. V Zakoniku cerkvenega prava je namreč določeno, da vernike veže dolžnost podpirati cerkev tudi pri dostojnem vzdrževanju služabnikov. Duhovnike torej mora vzdrževati cerkev s svojimi verniki in ne država. Katoliška cerkev v Sloveniji je zelo bogata, njeno premoženje se približuje vrednosti milijarde evrov in zato z lahkoto poskrbi za svoj kler in druge uslužbence tudi v kriznih časih, kot je ta zdaj. Samo ljubljanska nadškofija ima premoženje v vrednosti več kot 100 milijonov evrov, poleg tega pa vsako leto dobi od najemnin in prodaje lesa več milijonov evrov. In ob tako bogati nadškofiji naj bi npr. nadškof Zore dobil od države pomoč za 3 mesece v skupni višini slabih 3.000 evrov. Absurdno. Poleg tega bi bila takšna pomoč protiustavna, saj bi to pomenilo, da država financira versko dejavnost duhovnikov, kar pa je v nasprotju z versko nevtralnostjo in ločenostjo, ki po ustavi zavezuje državo. Ob tem velja omeniti, da lahko verniki tudi v kriznih časih darujejo svojemu kleru sredstva za preživljanje npr. tako, da mu denar nakažejo na transakcijski račun, mu dar prinesejo v župnišče in podobno – to namreč v krizi ni prepovedano, ne glede na to, da maš ni. Če pa neki klerik nima dovolj denarja za preživljanje, ali mu potem lastna škofija ne bo pomagala? Ali ni njen uslužbenec?

Država mnogim brezposelnim v teh kriznih časih ni dala nobene pomoči, za bogato cerkev pa bo to že druga pomoč v kriznih časih. Ali ni to nemoralno? Pomoč bogati cerkvi, mnogim revnim brezposelnim pa ne. Ali je to socialna država, ki jo številni imajo polna usta?

Glede na bogastvo cerkve se postavi vprašanje, kaj je pravi namen državne pomoči kleru: pomoč tistim, ki te pomoči niti ne potrebujejo ali dobrikanje cerkvi? Ali ne gre za »zakonito« korupcijo, ko si vladajoča politika s protiustavno pomočjo kupuje naklonjenost klera z namenom, da si z njegovo pomočjo utrdi svojo oblast? Ali ni ta državna pomoč vsaj delno plačilo za zadnjo izjavo cerkvene Komisije za pravičnost in mir z naslovom Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast, v kateri je cerkev podprla aktualno oblast in njen boj proti opoziciji, medijem, protestnikom … Podprla je privatizacijo države, ki jo z mnogimi nemoralnimi dejanji izvajajo nekatere politične stranke, ki so na oblasti.

»Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija …,« so besede predsednika vlade v zvezi z epidemijo koronavirusa. Kakšno pa je dejansko stanje: Ljudje umirajo, bolnišnice so polne, večina gospodarstva pa obratuje. Eno so torej besede, drugo je dejansko stanje. In vse to oblastno leporečje podpira katoliška cerkev. Ta podpira vlado, ki jo sestavljajo ljudje, ki žalijo druge, se lažejo, so v kazenskih postopkih … Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si. Enako vleče z enakim. Sprega oblasti in katoliške cerkve za ljudstvo nikoli ni bila dobra, mnogokrat pa zelo nevarna, kar dokazujejo primeri iz preteklosti.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Nazaj