Zakaj kot nadškof nadškofije München in Freising odstopa nemški kardinal Marx?

Dodaj komentar 8.06.2021 Vlado Began

Nemški kardinal Marx je zaradi spolnih zlorab otrok v nemški cerkvi papežu ponudil svoj odstop kot ordinarij nadškofije München in Freising. Razlog za odstop naj bi bil, da je pomembno deliti odgovornost glede spolnih zlorab otrok v katoliški cerkvi. Po njegovem je cerkev v slepi ulici in upa, da bo njegov odstop pomenil zanjo nov začetek. Papež njegovega odstopa še ni sprejel in dokler ga ne sprejme, kardinal Marx ostaja na svojem položaju, torej kot nadškof omenjen škofije.

Kdo je sploh kardinal Marx? Gre za enega najpomembnejših klerikov v celotni katoliški cerkvi. Trenutno je ordinarij nemške nadškofje München in Freising, osem let je vodil nemško škofovsko konferenco, je pa tudi član sveta kardinalov, ki papežu mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve ter koordinator sveta za gospodarstvo pri rimski kuriji. Plačo dobiva od nemške države in ta je okoli 14.000 evrov mesečno.

Čeprav kardinal Marx osebno ni bil obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa nad njim »sije mogočna senca« pedofilije.

Kardinal Marx že od leta 2010 poseduje študijo o spolnih zlorabah v nadškofiji München in Freising, ki jo je naredila neka priznana nemška odvetniška pisarna. Toda te študije noče objaviti in ta leži v tajnem arhivu. Zakaj? Časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung domneva, da študija govori o tem, kakšno vlogo je pri premestitvi dveh pedofilskih klerikov kot nadškof omenjene nadškofije odigral Joseph Ratzinger, kasnejši papež in sedanji papež emeritus! Ali kardinal Marx s tem ščiti upokojenega papeža Ratzingerja? In njegovo sodelovanje v prikrivanju cerkvene pedofilije?

Nemška škofovska konferenca je leta 2011 sklenila pogodbo o sodelovanju s kriminalističnim raziskovalnim inštitutom iz Hannovra, na podlagi katere bi raziskali problematiko spolnih zlorab v nemških škofijah. Vodja tega inštituta dr. Christian Pfeiffer je katoliški cerkvi v zvezi z raziskavo očital cenzuro, saj naj bi bil objavljen samo tisti del, ki bi bil njej všeč. Kriminolog je nekaj škofij obtožil, da so načrtno uničevale dokumente o spolnih zlorabah. Raziskava ni bila izvedena do konca, saj jo je cerkev zablokirala. Vodja raziskave Pfeiffer je dejal, da je kardinal Marx uporabil ves svoj vpliv, da jim je preprečil delo. Sprva je škofovska konferenca inštitutu zagotovila svobodo raziskovanja, toda kasneje si je premislila in je zato bila pripravljena nova pogodba, ki bi pomenila cenzuro. Inštitut tega ni mogel sprejeti. Zato je Marxova nadškofija München in Freising prva opustila sodelovanje, tej je sledil Regensburg, nemška škofovska konferenca pa je potem raziskavo dokončno odpovedala. Po besedah dr. Pfeifferja je bil očitno glavni cilj kardinala Marxa zaščititi papeža Benedikta, samega sebe, in vse druge člane škofovske konference in njihove generalne vikarje od neodvisnega raziskovanja o tem, kdo je odgovoren za prikrivanje pedofilije in premeščanje pedofilov. Če bi dr. Pfeiffer lahko dokončal raziskavo, kot je bilo sprva dogovorjeno z nemško škofovsko konferenco, bi lahko on in njegovi sodelavci za vsako škofijo pokazali, koliko pedofilov je še vedno v cerkvenih vrstah in koliko žrtev je trpelo zaradi tega. Raziskovalci bi lahko tudi pokazali, kako je nekoč papež Benedikt kot nadškof v Münchnu in Freisingu ravnal s storilci in žrtvami. Vendar to očitno ni bilo želeno, poudarja dr. Pfeiffer in še pravi: »Odpor iz Münchna je povzročil neuspeh našega projekta. Kardinal Marx in škof Ackermann, ki mu je stal ob strani, sta več kot deset let sistematično preprečevala preglednost in kulturo odgovornosti.«

Kardinal Marx je februarja 2019 na cerkvenem vrhu v Vatikanu, ki je bil posvečen zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami klerikov, v zvezi s cerkveno pedofilijo dejal: »Dokumenti, ki bi dokumentirali ta grozljiva dejanja in imenovali odgovorne, so bili uničeni ali pa sploh niso bili pripravljeni.« Ali je mogoče tudi kardinal Marx sodeloval pri uničevanju omenjenih dokumentov? Ali pa jih ni pripravil, čeprav bi jih moral? Je v zvezi s tem sprožil kakšne postopke? Ali jih vsaj predlagal, če zanje ni bil pristojen? Sicer pa je bil kardinal Marx v času svojega službovanja kot škof v Trieru javno kritiziran, ker se je premalo in prepozno odzval na spolne zlorabe v svoji škofiji.

Čeprav kardinal Marx, kot že navedeno, osebno ni obtožen spolnih zlorab otrok ali prikrivanje le-teh, pa je bil očitno, kot to izhaja iz zgornjih dejstev, pomemben igralec v cerkveni pedofiliji. Seveda v negativnem smislu. Ali bi se sedaj rad opral s svojim odstopom? Ali lahko nekdo izbriše svoje grehe tako, da odstopi? Jasno je, da ne! Jezus je namreč jasno povedal, kako poteka izbris grehov.

Kaj stoji za ponujenim odstopom kardinala Marxa? Ali gre še za eno cerkveno igrico in poskus olepšanja cerkvene podobe v javnosti? Ali bo po odstopu, če ga bo papež seveda sprejel, še vedno član njegovega sveta, ki mu pomaga pri reformi vatikanske kurije in vodenju cerkve? Ali pa bo dobil kakšno še višje mesto v vatikanski kuriji? Ali se bo upokojil in prejemal visoko pokojnino, tako kot že dolgo prejema visoko plačo, ki jo morajo financirati nemški davkoplačevalci, tudi če niso katoliki.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Super bogata nadškofija v luči papeževe revne cerkve za revne

Dodaj komentar 26.07.2016 Vlado Began

Pred kratkim (20.6.2016) sta na tiskovni konferenci münchenske nadškofije generalni vikar Beer in finančni direktor Reif javno predstavila premoženje te nadškofije. Premoženje Nadškofije München in Freising (površina 11.998 km²) s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji, ustanovljena je bila leta 739 v Freisingu, leta 1821 pa je bil škofijski sedež prenesen v München, znaša skupno »neverjetnih« 6,3 milijarde evrov. Ta nadškofija je najbogatejša v Nemčiji in je po vrednosti premoženja primerljiva s čikaško nadškofijo, ki velja za najbogatejšo škofijo na svetu.

Kaj sestavlja premoženje münchenske nadškofije? Po pisanju katoliškega tednika Družina (17.7.2016, avtor članka Slavko Kessler) ima nadškofija 352 stavb, 1500 umetnostnih objektov in 805 zemljišč. Bilanca za leto 2015 je pokazala, da:

  • je vrednost nepremičnin 1,25 milijard evrov
    • je vrednost naložb 1,46 milijarde
    • je na različnih bančnih računih 640 milijonov sredstev
    • je vrednost premoženja treh nadškofijskih skladov 2 milijardi
    • finančne rezerve znašajo 500 milijonov evrov
    • je vrednost sklada za pokojnine duhovnikov 236 milijona evrov
    • je premoženje škofijskega sedeža 56 milijonov
    • so tekoči prihodki 782 milijonov
    • je cerkveni davek 570 milijonov
    • so državne dotacije 106 milijonov, za plače škofov in stolnih kanonikov 22 milijonov
    • je približno polovica prihodkov namenjena plačam uslužbencem
    • gre za socialne projekte 60 milijonov
    • gre za novogradnje in vzdrževanje stavb 100 milijonov
    • gre za pobratene katoliške škofije v Ekvadorju 2 milijona
    • gre za različne projekte v misijonih 4 milijone.

To pa ni vse premoženje nadškofije. Vanj spada še nekaj sto nadarbin in premoženje stolnega kapitlja, deškega semenišča in bogoslovja. To naj bi bilo po besedah generalnega vikarja ovrednoteno v naslednjih letih.

V premoženje Nadškofije München in Freising pa ni zajeto premoženje župnij na območju nadškofije, saj premoženje župnij, teh je v münchenski nadškofiji 752, ne spada neposredno v premoženjsko bilanco nadškofije.

Po pisanju tednika Družina predstavljajo posebnost upravljanja nadškofije »trije skladi, ki naj bi zagotovili nemoteno financiranje dušnega pastirstva, vzgoje in šolstva ter dobrodelnosti. Leta 1995 je bil ustanovljen sklad sv. Antona, ki razpolaga s 680 milijoni evrov. Denar je namenjen za Karitas ter druge dobrodelne ustanove, bolnišnice, domove za starostnike in mladino. Že v 8. stoletju je bil ustanovljen sklad sv. Arbea, ki gospodari s 633 milijoni evrov. Z njimi vzdržujejo 421 vrtcev, 1 osnovno šolo, 14 realk, 5 gimnazij in 2 višji strokovni šoli ter 14 izobraževalnih centrov. Lani ustanovljeni sklad sv. Korbinijana ima 620 milijonov evrov za dušno pastirstvo. V nadškofiji je vsak teden 1700 maš, ki jih obišče 173.000 vernikov.«

Ni bogata samo Nadškofija München in Freising, temveč so to tudi ostale škofije. Npr. škofija Padeborn ima premoženje v vrednosti 4 milijarde evrov, škofija Köln pa za 3,4 milijarde. Pa to ni vse premoženje škofij, vsaj münchenske nadškofije ne. Celotno premoženje vseh treh škofij, tudi tisto, ki je še skrito oz. še ni ovrednoteno, je primerljivo celotni javni porabi v Sloveniji za eno leto. V Nemčiji pa je nekaj več kot 20 škofij. Ali je vrednost premoženja nemških škofij oz. nemške katoliške cerkve več kot je vrednost premoženja celotne Slovenije. O tem ni dvomiti vsaj za vrednost premoženja celotne nemške katoliške cerkve.

Kot že navedeno, premoženje Nadškofije München in Freising ne obsega tudi premoženja župnij, ki so na njem ozemlju. Če bi upoštevali še te, kar bi bilo potrebno in pošteno, bi bilo mogoče premoženje te nadškofije še enkrat večje, torej kakšnih 12 ali 13 milijard evrov, seveda brez tega, kar še ni bilo všteto v nadškofijsko premoženje. Kajti pričakovati je, da so tudi župnije zelo bogate. Če ima vsaka župnija premoženje v vrednosti samo 1 milijon evrov, je to skupaj slabih 800 milijonov. To je zelo malo verjetno, kajti en milijon evrov v nemški katoliški cerkvi ni kakšna posebna vsota. Če je vrednost premoženja povprečne župnije pet milijonov evrov, naraste vrednost celotnega župnijskega premoženja na kakšne 4 milijarde evrov. Velika verjetnost je, da je vrednost premoženja povprečne župnije še večja, pri čemer je seveda potrebno upoštevati, da je na območju nadškofije približno 7000 nepremičnin, ki so v lasti župnij. Tukaj bi bilo treba kot primer, kako bogate so lahko župnije, omeniti primer iz Hamburga, in sicer župnijo sv. Petra. Ta je lastnik sedemnadstropne zgradbe na glavni hamburški trgovski cesti v vrednosti 10 milijonov evrov, pri čemer župnija daje to zgradbo v najem radijski postaji in drugim podjetjem in iz tega pobira ekstra profit. Koliko je takšnih župnij na področju Nadškofije München in Freising? Po vsej verjetnosti mnogo. In kolikšno je njihovo premoženje in iz njega izvirajoč profit? Kaj ima to opraviti z Jezusom, tesarjem in ne bankirjem, ni znano! Koliko je vrednost slovenskega državnega proračuna? Slabih 10 milijard evrov! Ali je münchenska nadškofija premoženjsko močnejša od slovenskega državnega proračuna?

»Ali bomo služili Bogu ali mamonu?« je ob koncu tiskovne konference navzoče vprašal generalni vikar Beer. Odgovor je jasen. Katoliška cerkev že služi mamonu in to vse čas. Super bogata nadškofija München in Freising je tipičen primer tega in z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega, kajti Jezus ni imel nekega posebnega premoženja, če je sploh imel kakšnega. Jezus je bil tesar in se je preživljal s svojim delom. Ni živel na račun države, kot to večinoma dela cerkev, tudi predmetna nadškofija. Jezus je rekel (citati so iz www.biblija.net): »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) Ali: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) In še: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mt 6,19-21) Ali bo münchenska nadškofija s svojim super ekstremnim premoženjem in svojimi bogatimi kleriki, škof oz. kardinal zasluži mesečno okoli 10.000 evrov nemškega davkoplačevalskega denarja, prišla v nebesa? Ali bo vanj prišla cerkev? Odgovor je zelo jasen! Ali so v nebesih finančni ali drugi premoženjski bogataši?

»Ali veste, kaj je največji problem cerkve v Nemčiji? Ima preveč denarja,« je izjavil papež Ratzinger, ko je bil še kardinal. (http://www.theologe.de/kirchensubventionen_stopp.htm, 21.4.2013). In kaj je kardinal Ratzinger naredil, da bi se ta problem rešil? Torej, da bi imela cerkev v Nemčiji manj denarja? Kaj je naredil Ratzinger kot papež, da bi se ta problem rešil? Nič. Če bi kaj naredil, bi o tem z velikim pompom poročali vsaj cerkveni mediji! Pa ni bilo zaznati. Je pa naredil nekaj drugega. S svojo neaktivnostjo je dopustil, da se je premoženje nemške cerkve povečevalo. Kajti splošno znano dejstvo je, da so bogati vedno bolj bogati in to seveda velja tudi za cerkev. Ta je namreč izredno bogata, saj je njeno premoženje po vsem svetu vredno več tisoč milijard dolarjev, kar pomeni, da je najbogatejša zasebna organizacija na svetu.

Leta 2013 je papež Frančišek izjavil, da si želi revno cerkev za revne ljudi. Kaj je od tega leta naredil, da bi se njegova želja uresničila? Ni znano. Če bi kaj naredil, bi cerkveni mediji pa še kdo drug z velikim pompom poročali o tem. Pa ni poročil. Seveda jih ni, ker ni nič naredil. Zakaj nič ne naredi? Ker je revna cerkev za revne samo njegova želja. In nič drugega. Revna cerkev bo tako ostala samo na ravni želje, torej nečesa, kar se ne bo uresničilo. Papež Frančišek bi namreč lahko takoj po izreku teh besed prešel k dejanjem in bi kot vrhovni upravitelj in oskrbnik celotnega cerkvenega premoženja (kanon 1273 Zakonika cerkvenega prava), torej tudi premoženja nemške katoliške cerkve (škofij, župnij, redov …) ukazal, da se začne s prodajo cerkvenega premoženja. Konkretno bi lahko Nadškofiji München in Freising ukazal, da mora takoj prodati svoje premoženje in postati revna. Če ga odgovorni ne bi ubogali, bi jih zamenjal in jih izobčil. Pa tega ni storil. Zakaj? Ker je revna cerkev samo njegova želja in nič drugega. Besede o revni cerkvi niso bile mišljene resno. Zato je ta njegova izjava velik blef in pesek oči javnosti, ki nasede praktično vsem papeževim visoko donečim besedam. In ga hvali, hvali … in misli, da je papež za revne. Resnica je drugačna: papež je za bogate in tisti, ki je na čelu najbogatejše zasebne organizacije na svetu ni bil nikoli za revne. Če bi bil, verjetno revnih ne bi bilo pa tudi njega ne. Papeževe besede o revni cerkvi za revne imajo tako namen, da polepšajo podobo katoliške cerkve in nič drugega. In dejstvo, da je revna cerkev samo želja papeža Frančiška in nič drugega, dokazuje, da papež želi, da so ljudje še naprej revni. Zakaj? Mogoče zato, ker so reveži lahko baza za takšno ali drugačno cerkveno izkoriščanje.

Če bi cerkev prodala svoje premoženje in postala revna, bi papež bil vodja revne cerkve. Papež, kardinali, škofje in drugi kleriki bi postali revni. Komu od njih je do tega? Zato papež družno s svojimi podrejenimi kleriki deluje v smeri, da bi cerkev ostala še naprej bogata. Govorjenje o revni cerkvi se bo nadaljevalo, večalo pa tudi cerkveno premoženje. Vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo, kajti propad cerkve je oznanjen že v bibliji. V Razodetju v zvezi s padcem Babilona piše: »Pojdi iz njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove nadloge!« (Raz 18,4) Koga je mislil Janez z Babilonom, je jasno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , , ,


Iskalnik

Koledar

Oktober 2021
P T S Č P S N
« Sep    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS