Katoliška cerkev kot koronski vojni dobičkar?

Dodaj komentar 14.02.2021 Vlado Began

Epidemija virusa covid-19 je močno zarezala v življenje družbe. Država z raznimi ukrepi pomaga ljudem in gospodarstvu, da so negativne posledice čim manjše. Med tistimi, ki jim država pomaga, pa so tudi tisti, ki pomoči sploh niso potrebni. Tu je mišljen predvsem kler katoliške cerkve na Slovenskem, ki že več mesecev dobiva državno pomoč po 700 evrov na mesec. Čeprav je katoliška cerkev izjemno bogata, ne samo po svetu, temveč tudi v Sloveniji, kjer njeno celotno premoženje tangira k vrednosti milijarde evrov, država še naprej podpira nasilno cerkev, čeprav ima ta dovolj sredstev za svoje potrebe in tako za pomoč svojemu kleru, če je ta pomoči potreben. Kot že navedeno pa verski uslužbenci katoliške cerkve kljub temu dobivajo državno mesečno pomoč v višini 700 evrov. Ali ni v Sloveniji katoliška cerkev koronski vojni dobičkar? Ali ni v Sloveniji država ločena od cerkve? Zakaj jo potem financira? Prilizovanje, korupcija …

Ali je katoliška cerkev vojni koronski dobičkar npr. tudi v ZDA? Podatki so zelo zgovorni. V ZDA je katoliška cerkev dobila več kot 3 milijarde dolarjev državne pomoči zaradi epidemije covida-19 in to v obliki posojil z nizkimi obrestmi, pa čeprav ima tamkajšnja cerkev več kot 10 milijard dolarjev razpoložljivih sredstev, kot so to gotovina, kratkoročne naložbe … (v to niso vštete nepremičnine, razni skladi …). Čikaška nadškofija je dobila 77 milijonov, čeprav ima premoženje v vrednosti več milijard dolarjev ter samo gotovine in naložb v vrednosti kakšne milijarde dolarjev. Še več je dobila nadškofija Los Angeles, in sicer 80 milijonov ameriških dolarjev pomoči za plače v svojih institucijah, čeprav je imela 658 milijonov dolarjev razpoložljivih sredstev za svoje potrebe. Nadškofija Boston je imela približno 200 milijonov razpoložljivih sredstev, pa je kljub temu dobila več 10 milijonov dolarjev zvezne pomoči za svoje župnije in šole – zvezno pomoč so namreč dobivale tudi župnije in cerkvene šole in ne samo škofije kot takšne. Po prejemu pomoči so se njena razpoložljiva sredstva povečala na približno 233 milijonov dolarjev. Čeprav je cerkev dobila državno pomoč, pa je zaprla mnoge šole. Cerkev je na splošno dobila približno dvakrat več državne pomoči, kot jo je skupaj dobilo 40 največjih ameriških dobrodelnih organizacij. Ali je cerkev res potrebovala državno pomoč? Duhovnik James Connell, strokovnjak za cerkvene finance in kanonsko pravo iz nadškofije Milwaukee, meni, da cerkev ni potrebovala državne pomoči, še posebej ne, ker je moralo na tisoče manjših ameriških podjetij trajno končati s poslovanjem in zapreti vrata.

Dejstvo je, da ima katoliška cerkev v ZDA, enako je povsod po svetu, veliko privilegijev. Tako kot v Sloveniji je uspela prepričati državo, da ji je dodelila državno pomoč zaradi epidemije virusa covid-19, čeprav ima svojih sredstev dovolj in zaradi tega pomoči dejansko ni potrebovala. Pomoč pa so potrebovala mnoga manjša podjetja, pa je niso dobila ali premalo in so zaradi tega morala trajno končati z delom. Super bogati cerkvi da, mnogim manjšim, predvsem revnim, pa ne ali pa premalo.

Jasno je, da je cerkev krizo zaradi covida-19 uporabila za večanje svojega že itak izjemnega premoženja. Na žalost ji je v tem asistirala država, ki bi morala biti prva, ki bi spregledala cerkveno igro in ji odklonila pomoč, dokler ne bi sama uporabila vseh svojih sredstev. In teh ima cerkev po vsem svetu na stotine milijard. Sprega oblasti in katoliške cerkve za ljudstvo nikoli ni bila dobra, mnogokrat pa zelo nevarna, kar dokazuje preteklost. Nietzche pravi, da je cerkev največja korupcija, kar si jih je mogoče zamisliti. Kaj pa velja za državo? Enako privlači enako! Če bi bila država poštena, ali bi dodelila pomoč super bogati organizaciji?

In kaj je rekel Jezus glede bogastva? Pravi naslednje: »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) In še: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) Pa tudi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mt 6,19-21) Po dejanjih jih boste spoznali, še pravi. Ali bo cerkev s svojim papežem in klerom prišla v nebesa? Ali cerkev zastopa Jezusa ali njegovega nasprotnika, to je mamona, imenovanega tudi satan oz. demon?

In še nekaj izjav v zvezi z bogastvom cerkve. Škof Hieronim je dejal: »Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju, polnimo vreče z zlatom in nič nam ni dovolj.« In še kardinal Vagnozzi:« Samo s skupnimi močmi vseh treh varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja.«

Ali ni katoliška cerkev koronski vojni dobičkar?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Pedro Opeka, papež Frančišek in Akamasoa ali cerkveno izkoriščanje v Akamasoi

Dodaj komentar 16.09.2019 Vlado Began

Med enotedenskim potovanjem po Afriki je papež Frančišek na Madagaskarju obiskal tudi skupnost Akamasoa, ki jo vodi misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka. Po poročanju medijev je bilo srečanje starih prijateljev prisrčno, na kar kaže tudi to, da sta se dolgo toplo objemala in na poti v športno dvorano, kjer so sicer maše, občasno držala za roki.
Akamasoa je naselje za reveže, ki je na pobudo Pedra Opeke in z njegovo izdatno pomočjo zraslo na nekdanjem smetišču glavnega mesta Madagaskarja. Naselje ima več tisoč hiš, z delom v kamnolomu in drugih dejavnostih pa misijonar Opeka, po poročanju medijev, omogoča dostojno življenje 23.000 ljudem, več kot 14.000 otrokom pa šolanje. Človek bi lahko rekel: bravo Pedro Opeka. Toda ali je res mogoče to reči?
Po navedbah katoliškega spletnega portala Crux je Pedro Opeka dejal, da so nizke plače, ki jih izplačuje delavcem v kamnolomu krivične – ti namreč prejmejo manj kot 2 dolarja na dan. To pa je še vedno bolje, tako meni, od tega, kar dobijo čistilci na smetišču. Ali je to mogoče? Duhovnik Opeka izplačuje krivične plače! Ali ni Opeka pravičen človek? Ali ne gre pri krivičnih plačah za izkoriščanje delavcev v kamnolomu? Ali duhovnik in misijonar Opeka leto za letom izplačuje krivične plače? »Nikar ne izkoriščajte drug drugega«, izhaja iz biblije. (3 Mz 25,17) Opeka kot duhovnik to dobro ve. Zakaj potem izkoriščanje? Kam gre dobiček? V cerkveni žep? Ali Bog izkorišča? Vsekakor ne, mogoče pa dela to bog podzemlja, torej bog cerkve! Izkoriščane delavce v kamnolomu je obiskal tudi papež. Malo verjetno je, da mu je neznano, da so delavske plače v kamnolomu krivične. Če mu je znano, ali je Pedru Opeki pod grožnjo izobčenja ukazal, da morajo imeti delavci pravične plače – papež je namreč v javnih besedah zagovornik pravičnosti? Verjetno tega ni naredil, vsaj mediji o tem niso poročali, čeprav ves čas grmi proti izkoriščevalskemu kapitalizmu. Očitno je to samo za javnost – da cerkev prikaže kot borko za pravičnost in ljudi. V resnici pa papež podpira izkoriščanje ljudi in s tem krivičnost. To je pač cerkev ljubezni, kakor sama sebe mnogokrat imenuje. Vsebina ljubezni pa je izkoriščanje!
Naselje Akamasoa obišče veliko ljudi. Ena izmed njih je dejala, tako na Radiu Ognjišče, da ko so ji tam ukradli telefon, je Pedro aktiviral vse žandarje za vrnitev telefona. Zaradi strahospoštovanja do Pedra se ji je telefon tudi vrnil. Dejala je še, da če nekdo nekaj naredi, kar ne sme, ga Pedro skupaj z družino izžene oz. izključi iz skupnosti. Tipično katoliško: izobčenje, kar je sicer prekletstvo in odhod v večni pekel, če nekdo ne upošteva navodil cerkvenega klera. »Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti,« (5 Mz 17,12) uči Pedro Opeka. Za mali prekršek že v večnem peklu. Po bibliji pa mora tisti, ki je ukradel telefon, če ga ne vrne, umreti, ker ni poslušal Pedra Opeke. Ali je to »dobro prijateljstvo«, kar je sicer v slovenščini pomeni beseda Akamasoa. Ali pa gre za nasilje!?
Akamasoa izraža bistvo misijonov: ljudi spreobrniti v katolištvo in jih potem izkoriščati v verskem ali kakšnem drugem smislu. Misijonarji so tisti, ki mnogokrat »trasirajo« pot kapitalizmu, še posebej v tistih delih sveta, kjer je velika revščina. Iz velikih revežev naredijo reveže, to pa je že kategorija, ki jo je mogoče tako ali drugače izkoriščati. V tem je katoliška cerkev pravi velemojster. »Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili …, pravi Pedro Opeka. Ne pravi pa, da je izkoreninjena revščina. Kdaj bodo pa to izkoreninili, če sploh kdaj? Kajti reveži so baza cerkve!
Ali se Akamasoa gradi z denarjem Vatikana? Malo verjetno. Veliko večino, če ne vse, pripevajo razni donatorji, čeprav se cerkev koplje v zlatu in sedi na milijardah. Kljub temu pa se hvali s tem naseljem. Več tisoč Slovencev podpira to naselje in tako sodeluje pri širjenju vere, kajti pri vsem tem gre samo za to. Pomoč ljudem ni primarna, domačini pri tem niso bistveni – važno je samo širjenje vere in s tem cerkvenega vpliva in bogastva. In zato se postavi vprašanje: ali je Akamasoa mesto prijateljstva ali mesto izkoriščanja? Katoliška cerkev je namreč prijateljica samo z denarjem in oblastjo. Da to doseže, izkorišča druge, pa naj si bodo to ljudje, živali ali narava.
In še nekaj. Pedro Opeka ima diplomatski potni list Republike Slovenije. Zanj je zaprosil leta 2015, ko je v vlogi zapisal: » … prosim za ponovno odobritev diplomatskega potnega lista. Ta mi je bil izdan že leta 2009, a mu je veljavnost potekla«. V vlogi še piše, da mu pri delu in na potovanjih po svetu slovenski potni list izredno pomaga, saj z njim lažje prestopa meje in hitreje ureja birokratske posle. Zagotavlja, da diplomatski potni list uporablja z velikim spoštovanjem in da visoko ceni gesto, s katero mu je Slovenija ta privilegij omogočila. Na podlagi teh navedb mu je minister Erjavec odobril izdajo diplomatskega potnega lista. Neverjetno je, da ima tisti, ki po lastnih besedah izplačuje krivične plače in je celo član tiste organizacije, ki je proti demokraciji in mnogim človekovim pravicam (celo proti pravici do življenja in veroizpovedi) in ki je po ustavi ločena od države, diplomatski potni list in tako celo predstavlja državo Slovenijo. Absurdno in žalostno. Kako nizko je padla država.
  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , ,

Križniki: denar v zlato namesto revnim

1 komentar 21.02.2017 Vlado Began

V Sloveniji je med drugimi cerkvenimi redovi tudi Križniški red (KR). Gre za red, ki je nastal v 12. stoletju v Sveti deželi v času tretje križarske vojne in bil vse do leta 1929 vojaški red, sedaj pa naj bi bil predvsem dobrodelni kleriški red. Sestavljajo ga tako moški redovniki kot ženske redovnice. Zgodovina tega reda je zelo krvava, saj je sodeloval v mnogih vojnah – v imenu Božje zapovedi Ne ubijaj! so torej križniki morili svoje nasprotnike. V vojnah in v mirnem času je red tako ali drugače pridobil mnogo premoženja. Tako so npr. križniki tudi v Sloveniji pred stoletji dobili obsežne posesti in to v Ljubljani (zemljišče med Ljubljanico, Gradaščico in Gradiščem) in na Dolenjskem. Bili so samostojno gospostvo, ki ni plačevalo nobenih davkov in ni bilo podrejeno ljubljanski občini, na ukaz vladarja pa so se morali odzvati v vojaško službo. Njihovo finančno stanje je bilo vedno ugodno, tako da so lahko na primer leta 1739 odkupili celotno ljubljansko premoženje kranjskega deželnega glavarja. Križniki se sedaj nahajajo v nekaterih krajih Slovenije, njihovo finančno stanje pa je tudi dobro.

Križniškemu redu so po 2. svetovni vojni nacionalizirali nekatere nepremičnine, ki jih sedaj dobiva nazaj ali pa zanje dobiva odškodnino. Križniki so v denacionalizaciji zahtevali vrnitev okoli 1.200 hektarjev odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov, a so jim jih v naravi vrnili približno polovico, za preostanek so dobili odškodnino v obliki državnih obveznic v višini okoli 3,5 milijona EUR. Red je dobil odškodnino v državnih obveznicah tudi za samostan Križanke v Ljubljani in pripadajoče vrtove, ki so sicer ostali Festivalu Ljubljana, nazaj pa je dobil grad Velika Nedelja pri Ormožu. Križniki poleg križevniške cerkve v Ljubljani v denacionalizacijskem postopku zahtevajo še cerkev Sv. Duha v Črnomlju in zemljišče, na katerem je mestni park. Križniški red je iz javnih sredstev v letih 2003 do vključno januar 2017 dobil tudi 1.359.477,41 EUR. Zanimivo je, kdo vse je nakazal križnikom javna sredstva. To so: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Ministrstvo za kulturo, Zavod za gozdove Slovenije, Dom upokojencev Ptuj in celo Eles d.o.o. in to kar 358.623,31 EUR. Kaj vse je podlaga denarnih nakazil iz Erarja ni razvidno, razen pri nakazilu s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je šlo za kmetijske subvencije. Zanimivo: verska skupnost se ukvarja s kmetijstvom!

Križnikom torej ne manjka denarja. Na to kaže tudi dejstvo, da morajo »slovenski« križniki, po besedah njihovega priorja Janka Štamparja, dati Nemčiji za njene projekte po 200.000 EUR skoraj vsako leto. Pa tudi dejstvo, da so v grad Velika Nedelja vložili že 2,5 milijona EUR. Kaj so križniki naredili s 3,5 milijona evrov, ki so jih dobili v obliki državnih obveznic? Prior Križniškega reda Janko Štampar: »Imel sem srečo, da sem ga ob pravem času oplemenitil. Imel sem dobro finančno svetovalko, zato sem vse obveznice prodal in kupil zlato. Takrat je bilo po 16.500 evrov za kilogram, danes je po 33.000 evrov. Ko nam bodo vrnili križevniško cerkev pri ljubljanskih Križankah, bomo zlato pretopili v evre in jo obnovili.« Vsekakor »spretni finančnik«, ki je pozlatil in pomnožil premoženje križnikov. Toda ne z delom, temveč finančno transakcijo. Komu je s to transakcijo služil: Bogu ali mamonu?

Kot piše na spletni strani križnikov, »pravi križnik namreč ne išče sebe, svoje časti in svojih interesov, temveč odpira svoje srce Bogu in bližnjemu.« Če bi križniki srce res odprli Bogu ali ne bi potem prodali svojega imetja in sledili Jezusu, kajti ta je nekemu oblastniku rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« (Lk 18,22) Oblastnik ni sledil Jezusovim besedam. Ali lahko v tem oblastniku prepoznamo križnike, saj ne prodajo svojega gradu, izkupička od prodanih državnih obveznic niso razdelili med uboge, temveč ga bodo, po besedah svojega priorja, uporabili za prenovo križevniško cerkev pri ljubljanskih Križankah, ko jo bodo dobili nazaj. Mnogi katoliki in drugi stradajo in nimajo mnogih osnovnih življenjskih sredstev, križniki pa so denar pretopili v zlato in ga bodo investirali v zidove. Ali je to služenje bližnjemu? Hodijo križniki za Jezusom?

Križniki naj bi zlato, ki ga imajo kot izkupiček od prodaje državnih obveznic, uporabili za obnovo svoje cerkve v Ljubljani pri Križankah, ko jo bodo dobili nazaj. To cerkev pa bo namenjena vojski. »Oddajali jo bomo vojski. Nato zahteva v Sloveniji točno tako cerkev, kot je križevniška, ki ni daleč od središča mesta in ima pred vhodom prostor za parade. Naš vojaški vikar bi postal vojaški škof in Slovenska vojska bi imela v tej cerkvi maše za državo, vsako nedeljo bi bila maša za vojake, v njej bi bile vsaj tri večje proslave na leto,« je dejal prior križnikov Janko Štampar in poudaril, da bi vojski zaračunavali najemnino. Denar bodo križniki torej dali za vojsko. Ali je to Božja volja? Ali je vojska Božja volja? Ali ni rekel Jezus, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. Pa tudi: ljubite svoje sovražnike! Ali križniki še niso slišali za Božjo zapoved Ne ubijaj? In križniki pravijo, da jih prežema dejavna ljubezen do Boga in da križnik odpira svoje srce Bogu in bližnjemu. Ali ni Nato tisti, ki ubija bitja, ki jih je ustvaril Bog? Ali ni Nato tisti, ki ubija bližnje? Komu služi Nato? In komu križniki? Bogu Stvarniku ali bogu ubijanja in uničevanja? Torej bogu podzemlja! Križniki so očitno vsaj po »duši« še vedno vojaški red, kar pa ni niti čudno, saj so del nasilne in z vojsko zlizane katoliške cerkve. Cerkve, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner rekel: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«.

In za konec. Prior Janko Štampar: »Jaz sem poleg tega redovnik križniškega reda, ki se mora odpovedati imetju. Križniški red namreč temelji na skromnosti.« Ali je milijonsko premoženje križnikov z gradom in zlatom na čelu skromnost in odpoved imetju, o čemer govori prior Štampar? In jadrnica, ki jo poseduje prior?

(Viri citatov na www.began.si)

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , , ,

Super bogata nadškofija v luči papeževe revne cerkve za revne

Dodaj komentar 26.07.2016 Vlado Began

Pred kratkim (20.6.2016) sta na tiskovni konferenci münchenske nadškofije generalni vikar Beer in finančni direktor Reif javno predstavila premoženje te nadškofije. Premoženje Nadškofije München in Freising (površina 11.998 km²) s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji, ustanovljena je bila leta 739 v Freisingu, leta 1821 pa je bil škofijski sedež prenesen v München, znaša skupno »neverjetnih« 6,3 milijarde evrov. Ta nadškofija je najbogatejša v Nemčiji in je po vrednosti premoženja primerljiva s čikaško nadškofijo, ki velja za najbogatejšo škofijo na svetu.

Kaj sestavlja premoženje münchenske nadškofije? Po pisanju katoliškega tednika Družina (17.7.2016, avtor članka Slavko Kessler) ima nadškofija 352 stavb, 1500 umetnostnih objektov in 805 zemljišč. Bilanca za leto 2015 je pokazala, da:

  • je vrednost nepremičnin 1,25 milijard evrov
    • je vrednost naložb 1,46 milijarde
    • je na različnih bančnih računih 640 milijonov sredstev
    • je vrednost premoženja treh nadškofijskih skladov 2 milijardi
    • finančne rezerve znašajo 500 milijonov evrov
    • je vrednost sklada za pokojnine duhovnikov 236 milijona evrov
    • je premoženje škofijskega sedeža 56 milijonov
    • so tekoči prihodki 782 milijonov
    • je cerkveni davek 570 milijonov
    • so državne dotacije 106 milijonov, za plače škofov in stolnih kanonikov 22 milijonov
    • je približno polovica prihodkov namenjena plačam uslužbencem
    • gre za socialne projekte 60 milijonov
    • gre za novogradnje in vzdrževanje stavb 100 milijonov
    • gre za pobratene katoliške škofije v Ekvadorju 2 milijona
    • gre za različne projekte v misijonih 4 milijone.

To pa ni vse premoženje nadškofije. Vanj spada še nekaj sto nadarbin in premoženje stolnega kapitlja, deškega semenišča in bogoslovja. To naj bi bilo po besedah generalnega vikarja ovrednoteno v naslednjih letih.

V premoženje Nadškofije München in Freising pa ni zajeto premoženje župnij na območju nadškofije, saj premoženje župnij, teh je v münchenski nadškofiji 752, ne spada neposredno v premoženjsko bilanco nadškofije.

Po pisanju tednika Družina predstavljajo posebnost upravljanja nadškofije »trije skladi, ki naj bi zagotovili nemoteno financiranje dušnega pastirstva, vzgoje in šolstva ter dobrodelnosti. Leta 1995 je bil ustanovljen sklad sv. Antona, ki razpolaga s 680 milijoni evrov. Denar je namenjen za Karitas ter druge dobrodelne ustanove, bolnišnice, domove za starostnike in mladino. Že v 8. stoletju je bil ustanovljen sklad sv. Arbea, ki gospodari s 633 milijoni evrov. Z njimi vzdržujejo 421 vrtcev, 1 osnovno šolo, 14 realk, 5 gimnazij in 2 višji strokovni šoli ter 14 izobraževalnih centrov. Lani ustanovljeni sklad sv. Korbinijana ima 620 milijonov evrov za dušno pastirstvo. V nadškofiji je vsak teden 1700 maš, ki jih obišče 173.000 vernikov.«

Ni bogata samo Nadškofija München in Freising, temveč so to tudi ostale škofije. Npr. škofija Padeborn ima premoženje v vrednosti 4 milijarde evrov, škofija Köln pa za 3,4 milijarde. Pa to ni vse premoženje škofij, vsaj münchenske nadškofije ne. Celotno premoženje vseh treh škofij, tudi tisto, ki je še skrito oz. še ni ovrednoteno, je primerljivo celotni javni porabi v Sloveniji za eno leto. V Nemčiji pa je nekaj več kot 20 škofij. Ali je vrednost premoženja nemških škofij oz. nemške katoliške cerkve več kot je vrednost premoženja celotne Slovenije. O tem ni dvomiti vsaj za vrednost premoženja celotne nemške katoliške cerkve.

Kot že navedeno, premoženje Nadškofije München in Freising ne obsega tudi premoženja župnij, ki so na njem ozemlju. Če bi upoštevali še te, kar bi bilo potrebno in pošteno, bi bilo mogoče premoženje te nadškofije še enkrat večje, torej kakšnih 12 ali 13 milijard evrov, seveda brez tega, kar še ni bilo všteto v nadškofijsko premoženje. Kajti pričakovati je, da so tudi župnije zelo bogate. Če ima vsaka župnija premoženje v vrednosti samo 1 milijon evrov, je to skupaj slabih 800 milijonov. To je zelo malo verjetno, kajti en milijon evrov v nemški katoliški cerkvi ni kakšna posebna vsota. Če je vrednost premoženja povprečne župnije pet milijonov evrov, naraste vrednost celotnega župnijskega premoženja na kakšne 4 milijarde evrov. Velika verjetnost je, da je vrednost premoženja povprečne župnije še večja, pri čemer je seveda potrebno upoštevati, da je na območju nadškofije približno 7000 nepremičnin, ki so v lasti župnij. Tukaj bi bilo treba kot primer, kako bogate so lahko župnije, omeniti primer iz Hamburga, in sicer župnijo sv. Petra. Ta je lastnik sedemnadstropne zgradbe na glavni hamburški trgovski cesti v vrednosti 10 milijonov evrov, pri čemer župnija daje to zgradbo v najem radijski postaji in drugim podjetjem in iz tega pobira ekstra profit. Koliko je takšnih župnij na področju Nadškofije München in Freising? Po vsej verjetnosti mnogo. In kolikšno je njihovo premoženje in iz njega izvirajoč profit? Kaj ima to opraviti z Jezusom, tesarjem in ne bankirjem, ni znano! Koliko je vrednost slovenskega državnega proračuna? Slabih 10 milijard evrov! Ali je münchenska nadškofija premoženjsko močnejša od slovenskega državnega proračuna?

»Ali bomo služili Bogu ali mamonu?« je ob koncu tiskovne konference navzoče vprašal generalni vikar Beer. Odgovor je jasen. Katoliška cerkev že služi mamonu in to vse čas. Super bogata nadškofija München in Freising je tipičen primer tega in z Jezusom iz Nazareta nima nič skupnega, kajti Jezus ni imel nekega posebnega premoženja, če je sploh imel kakšnega. Jezus je bil tesar in se je preživljal s svojim delom. Ni živel na račun države, kot to večinoma dela cerkev, tudi predmetna nadškofija. Jezus je rekel (citati so iz www.biblija.net): »Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Lk 18,25) Ali: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mt 6,24) In še: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mt 6,19-21) Ali bo münchenska nadškofija s svojim super ekstremnim premoženjem in svojimi bogatimi kleriki, škof oz. kardinal zasluži mesečno okoli 10.000 evrov nemškega davkoplačevalskega denarja, prišla v nebesa? Ali bo vanj prišla cerkev? Odgovor je zelo jasen! Ali so v nebesih finančni ali drugi premoženjski bogataši?

»Ali veste, kaj je največji problem cerkve v Nemčiji? Ima preveč denarja,« je izjavil papež Ratzinger, ko je bil še kardinal. (http://www.theologe.de/kirchensubventionen_stopp.htm, 21.4.2013). In kaj je kardinal Ratzinger naredil, da bi se ta problem rešil? Torej, da bi imela cerkev v Nemčiji manj denarja? Kaj je naredil Ratzinger kot papež, da bi se ta problem rešil? Nič. Če bi kaj naredil, bi o tem z velikim pompom poročali vsaj cerkveni mediji! Pa ni bilo zaznati. Je pa naredil nekaj drugega. S svojo neaktivnostjo je dopustil, da se je premoženje nemške cerkve povečevalo. Kajti splošno znano dejstvo je, da so bogati vedno bolj bogati in to seveda velja tudi za cerkev. Ta je namreč izredno bogata, saj je njeno premoženje po vsem svetu vredno več tisoč milijard dolarjev, kar pomeni, da je najbogatejša zasebna organizacija na svetu.

Leta 2013 je papež Frančišek izjavil, da si želi revno cerkev za revne ljudi. Kaj je od tega leta naredil, da bi se njegova želja uresničila? Ni znano. Če bi kaj naredil, bi cerkveni mediji pa še kdo drug z velikim pompom poročali o tem. Pa ni poročil. Seveda jih ni, ker ni nič naredil. Zakaj nič ne naredi? Ker je revna cerkev za revne samo njegova želja. In nič drugega. Revna cerkev bo tako ostala samo na ravni želje, torej nečesa, kar se ne bo uresničilo. Papež Frančišek bi namreč lahko takoj po izreku teh besed prešel k dejanjem in bi kot vrhovni upravitelj in oskrbnik celotnega cerkvenega premoženja (kanon 1273 Zakonika cerkvenega prava), torej tudi premoženja nemške katoliške cerkve (škofij, župnij, redov …) ukazal, da se začne s prodajo cerkvenega premoženja. Konkretno bi lahko Nadškofiji München in Freising ukazal, da mora takoj prodati svoje premoženje in postati revna. Če ga odgovorni ne bi ubogali, bi jih zamenjal in jih izobčil. Pa tega ni storil. Zakaj? Ker je revna cerkev samo njegova želja in nič drugega. Besede o revni cerkvi niso bile mišljene resno. Zato je ta njegova izjava velik blef in pesek oči javnosti, ki nasede praktično vsem papeževim visoko donečim besedam. In ga hvali, hvali … in misli, da je papež za revne. Resnica je drugačna: papež je za bogate in tisti, ki je na čelu najbogatejše zasebne organizacije na svetu ni bil nikoli za revne. Če bi bil, verjetno revnih ne bi bilo pa tudi njega ne. Papeževe besede o revni cerkvi za revne imajo tako namen, da polepšajo podobo katoliške cerkve in nič drugega. In dejstvo, da je revna cerkev samo želja papeža Frančiška in nič drugega, dokazuje, da papež želi, da so ljudje še naprej revni. Zakaj? Mogoče zato, ker so reveži lahko baza za takšno ali drugačno cerkveno izkoriščanje.

Če bi cerkev prodala svoje premoženje in postala revna, bi papež bil vodja revne cerkve. Papež, kardinali, škofje in drugi kleriki bi postali revni. Komu od njih je do tega? Zato papež družno s svojimi podrejenimi kleriki deluje v smeri, da bi cerkev ostala še naprej bogata. Govorjenje o revni cerkvi se bo nadaljevalo, večalo pa tudi cerkveno premoženje. Vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo, kajti propad cerkve je oznanjen že v bibliji. V Razodetju v zvezi s padcem Babilona piše: »Pojdi iz njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove nadloge!« (Raz 18,4) Koga je mislil Janez z Babilonom, je jasno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , , , ,