Arhiv za mesec Januar 2021

RTV Slovenija kot cerkvena prižnica

1 komentar 17.01.2021 Vlado Began

RTV Slovenija ima v svojem programu mnogo verske tematike. Oddaje s to tematiko, vseh je okoli 10, so tako na televiziji kot tudi na radiu. Na Radio Slovenija najdemo oddaje kot so Sledi večnosti, Sedmi dan, Musica sacra, Glasba in sveto ter Duhovna misel, na TV Slovenija pa Ozare, Duhovni utrip, Obzorja duha in Sveto in svet, na obeh pa so tudi redni prenosi maš. Za praktično vse verske oddaje, razen za oddajo Duhovni utrip na TV Slovenija in prenose maš evangeličanske cerkve, je značilno, da v njih večinoma kot gostje prevladujejo katoliki oz. so oddaje posvečene katoliški cerkvi. Ta cerkev je v teh oddajah torej privilegirana, saj v njih sodeluje mnogo več katoliških klerikov in laikov kot pa pripadnikov evangeličanske cerkve. Še bistveno manj pa je med gosti zaslediti pripadnike drugih verskih skupnosti, čeprav je teh več kot 50. Katoliška cerkev je torej na RTV Slovenija močno favorizirana, čeprav so po slovenski ustavi vse verske skupnosti enakopravne. Ali ne krši RTV Slovenija 7. člena ustave, ki zapoveduje enakopravnost verskih skupnosti, ko favorizira katoliško cerkev?

Pred časom je bil urednik verskih oddaj na TV Slovenija katoliški duhovnik, mogoče je to še zdaj. Tudi pred njim so se med uredniki tega programa znašli katoliški duhovniki. Član katoliške cerkve, še posebej pa klerik, je dolžan po cerkvenem pravu vedno in povsod braniti in širiti katoliško vero. To torej velja tudi v obravnavanem primeru: katolik, ne glede na to, ali je laik ali klerik, je dolžan, da na RTV Slovenija brani in širi katoliško vero. Tako to velja tudi za urednika verskega programa, seveda pa tudi za novinarje, ki so člani katoliške cerkve. Njihova naloga je, da kot katoliki pri svojem delu na RTV Slovenija širijo in branijo katoliško vero. Po katoliškem nauku bi morale biti vse vsebine na RTV, ne samo verske, prežete s katoliškim duhom, še posebej tiste, ki jih pripravljajo katoliki. Še bolj mora biti ta duh izražen v verskih oddajah, ki jih pripravljajo člani cerkve. Ali to katoliki delajo ali ne, niti ni toliko pomembno, pomembno je, da to morajo delati. Če se pogleda verski program na RTV Slovenija, je mogoče videti, kot že navedeno, da je večina programskega časa namenjena katoliški cerkvi. Iz tega je mogoče tudi zaključiti, ali katoliki na RTV Slovenija opravljajo svojo katoliško dolžnost ali ne. Nerazumljivo je, kako je na javni televiziji lahko urednik programa, ki mora enakopravno upoštevati vse verske skupnosti, katoliški duhovnik (če to trenutno seveda je), ki ima jasno in izrecno dolžnost, da mora širiti in braniti katoliško vero vsepovsod in ob vsakem času, pri čemer mora zvesto slediti nauku katoliške cerkve, ki npr. uči: »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov.« (Ambrozij »sveti«). Urednik verskega programa mora tako vse, ki na RTV Slovenija niso katoliki, imeti za krivoverce, enako velja v odnosu do gledalcev. Krivoverci ali ateisti po katoliškem nauku nimajo pravice do obstoja.

Tako radio kot televizija redno prenašata nedeljske katoliške maše, pa tudi maše za božič in veliko noč . Na ta način javni zavod, torej zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, sodeluje v evangelizaciji Slovenije, kajti maše so namenjene utrjevanju, širjenju in tudi obrambi vere. To pa je nesprejemljivo, saj je država, vključno z javnimi zavodi, ločena od verskih skupnosti. Ločenost pa pomeni, da mora biti država versko nevtralna in ne sme nobene verske skupnosti podpirati. Seveda pomeni širjenje vere podporo neki cerkvi oz. verski skupnosti. Tudi z mnogimi ostalimi verskimi oddajami RTV vsaj posredno širi katoliško vero oz. pomaga cerkvi pri širjenju njene vere. Davkoplačevalci torej financirajo širjenje nasilne katoliške vere, kar je absurdno. Seveda enako velja za evangeličansko cerkev in druge verske skupnosti. Če bi bila v Sloveniji res uresničena ustavna določba o ločenosti države, kamor spadajo tudi javni zavodi, in verskih skupnosti, na RTV Slovenija sploh ne bi smelo biti verskih oddaj, kajti preko teh se, kot že navedeno, širi vera. Tega pa nobena državna ali javna institucija ne sme početi. Ali RTV Slovenija z verskimi oddajami poleg tega, da krši načelo enakopravnosti, krši tudi načelo ločenosti države in cerkve oz. verskih skupnosti.

Poseben primer hudega favoriziranja katoliške cerkve sta bili božični oddaji leta 2020 na TV Slovenija, saj so v teh oddajah sodelovali samo kleriki katoliške cerkve in to kaplan Karel Gržan, župnik Martin Golob, nadškof Stanislav Zore in kardinal Franc Rode. Očitno samo katoliška cerkev praznuje božič, druge verske skupnosti, ki pripadajo takoimenovanim krščanskim verskim skupnostim pa očitne ne. Seveda pa temu ni tako. Zakaj v obeh božičnih oddajah niso sodelovali tudi predstavniki drugih verskih skupnosti? Jih TV Slovenija ni povabila ali pa so povabilo odklonili? Verjetno velja tisto prvo. Ali ni TV Slovenija tudi kršila enakopravnosti verskih skupnosti, če je v božično oddajo povabila samo predstavnike katoliške cerkve, drugih pa ne? Posebno nerazumljiv je bil tudi način, kako je voditeljica javne televizije začela prispevek z gostoma kardinalom Rodetom in nadškofom Zoretom. Prvemu je namenila naslednje besede: »Počaščeni smo, da lahko pozdravimo tudi njegovo eminenco, kardinala gospoda Franca Rodeta,« in drugemu: »In zdaj pozdravljamo spoštovanega ljubljanskega nadškofa metropolita monsinjorja Stanislava Zoreta.« Ali ne gre za prilizovanje katoliški cerkvi? Če je voditeljica oddaje članica te cerkve, je to razumljivo. Toda to je nerazumljivo z vidika javne RTV Slovenija, saj je ta ločena od cerkve in v nobenem primeru ne sme biti hlapec katoliške cerkve!

Ali ni RTV Slovenija prižnica katoliške cerkve in organizacija, ki jo obvladuje katoliška ideologija?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,

Dvolični papež govori o miru, podpira pa vojne

Dodaj komentar 7.01.2021 Vlado Began

V Vatikanu so decembra 2020 objavili poslanico papeža Frančiška ob 54. svetovnem dnevu miru, ki se obhaja 1. januarja 2021. Naslov poslanice je Kultura skrbi kot pot miru. Gre za poslanico, ki ima kar okoli 3.000 besed, pri čemer je zanimivo, da se beseda mir v različnih variantah pojavi samo približno 30-krat.

Med drugim je papež v poslanici glede miru zapisal naslednje: »Kultura skrbi kot skupno, solidarno in soudeleženo prizadevanje za zaščito ter pospeševanje dostojanstva in dobrega vseh, kot pripravljenost, da se bomo zanimali, da bomo pozorni na sočutje, spravo in ozdravljenje, na medsebojno spoštovanje in vzajemno sprejemanje, predstavlja prednostni način za graditev miru.« Ali se res potrebujejo nove poti miru? Ali ni že od vsega začetka dana pot miru? Kako se ta pot imenuje? Imenuje se Deset Božjih zapovedi. Te zapovedi so pot k miru in mir sam. Seveda ne kot besede, temveč kot dejanja v konkretnem življenju. Do miru vodijo npr. zapovedi Ne ubijaj, Ne kradi, Ne pričaj po krivem, Ne prešuštvuj in druge. O Božjih zapovedih v poslanici ni govora. Zakaj ne? Ali papež ne ve, da je edina pot do miru izpolnjevanje Božjih zapovedi in da vse drugo vodi proč od miru? Ali kultura skrbi, ki naj bi po papežu predstavljala prednostni način za graditev miru, res vodi k miru? Če bi slonela na uresničevanju Desetih Božjih zapovedih vsekakor, toda papež o Božjih zapovedih v poslanici sploh ne govori. Očitno te zapovedi zanj niso pomembne. Koga potem on zastopa? Boga miru, torej Boga Stvarnika in Kristusa, ali koga drugega? Bistvo miru je torej znano in zanj ni treba izdajati nekih leporečnih poslanic. Vsebina miru je preprosta in se sestoji, kot že navedeno, iz 10 Božjih zapovedi, torej Ne ubijaj, Ne kradi … Če se izpolnjujejo te zapovedi, ne more biti vojn in drugih nemirnih situacij.

Papež tudi pravi: »Na številnih koncih sveta potrebujemo novih poti miru, ki vodijo k celjenju ran, potrebujemo mojstre miru, pripravljeni na začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.« Poti do miru ni več, temveč je samo ena, ker je tudi resnica samo ena in ne več. Ta pot so že omenjane Božje zapovedi in te izpolnjuje »mojster« miru. Ali je papež mojster miru? Mogoče reči, da je on eden izmed zadnjih, ali celo zadnji, za katerega bi bilo mogoče reči, da je »mojster« miru. Zakaj? Zato ker podpira vojne, zato ker podpira biblijske smrtne kazni za razne moralne prekrške in zato, ker je proti človekovim pravicam, npr. pravici do življenja, do svobode, vključno s svobodo vesti in veroizpovedi, podpira pa tudi morjenje živali in uničevanje narave. Je tudi proti demokraciji, saj je cerkev ena najbolj nedemokratičnih institucij – cerkveni laiki so namreč po nauku katoliške cerkve podrejeni klerikom ter jih morajo poslušati in ubogati, sicer so kaznovani, celo z »duhovno« smrtno kaznijo, to je s cerkvenim večnim peklom. Katoliški laiki so tako v bistvu podložniki klera. Zanimivo je to, kar je rekel papež Pij XI. leta 1930 in sicer: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Kar želiš, da drugi storijo, stori ti prvi, izhaja iz zlatega pravila, ki ga uči tudi papež. Če papež druge poziva k miru, bi moral biti on prvi, ki bi mir živel. Pa ga res živi? V zvezi s tem sta zanimivi naslednji izjavi. Nekdanji jezuit grof Hoensbroch je dejal: »Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.« In še lord Acton, katoliški zgodovinar: »Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.« Ali je s sedanjim papežem in njegovimi bližnjimi predhodniki kaj drugače? Zanimiva pa je tudi izjava nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, ki je dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini rimsko-katoliška cerkev.

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden? Ali je sedanji papež kaj drugačen?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , , ,