Arhiv za mesec December 2015

Politični vrh Slovenije zopet vdano pred škofom

Dodaj komentar 27.12.2015 Vlado Began

V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v sredo, 23. decembra 2015 ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po cerkvenih podatkih so se maše udeležili mnogi slovenski politiki, med njimi tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič. Maše se je udeležil praktično celoten slovenski politični vrh, saj so bili pri maši tudi mnogi poslanci in drugi državni uradniki. Bolj ali manj podobno je bilo pri prejšnjih katoliških mašah za domovino.

Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki posvetne oz. državne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta, članom »sekte« pa sploh ne priznava pravice obstoja. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov?

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali so predstavniki države na katoliški maši tudi molili, peli, šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, ateistov, prakristjanov …? So se pri maši klanjali cerkvi? Predsednik države se klanja duhovniku? Tudi načelnik generalštaba, generalni direktor policije ali varuhinja človekovih pravic? Tudi ti so se namreč kot predstavniki države že udeležili katoliške maše. Ali niso predstavniki države s svojo navzočnostjo pri maši priznali primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali niso s tem priznali primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Slovenije? Ali niso s tem priznali cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Vsaj dejansko?!

Katoliška cerkev je organizacija, ki je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznava slovenska ustava. Tako ne priznava pravice do življenja, saj njena biblija predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov. Še sedaj je treba pobiti homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Cerkev ne priznava svobode vesti, saj krsti dojenčke, s čimer jim odvzema versko svobodo, ki jo tudi otrokom priznava ustava v 41. členu in ki potem sploh ne morejo več celovito izstopiti iz cerkve. Cerkev je tudi proti volilni pravici (to je spremenila v volilno dolžnost), svobodi izražanja in tiska (papež Gregor XVI. je leta 1832 dejal, da je človekova svobodna volja norost, bil je proti svobodi tiska in vesti, njegov kolega Leon XIII. pa je rekel, da ni dovoljeno spodbujati svobode mišljenja in svobode tiska) … Papež Pij XII. je leta 1954 dejal, da kar ne ustreza resnici in morali (seveda je imel v mislih cerkveno resnico in moralo), nima pravice do obstoja. Ateiste je torej potrebno po papežu Piju XII. pobiti – seveda ne samo njih.

Organizaciji, ki praktično dnevno krši temeljne človekove pravice in ki v bistvu sploh ne priznava slovenske države, so se »poklonili« predstavniki slovenske države, tudi najvišji. Zelo žalostno. »Priklonili« so se organizaciji, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila ‘v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-­tem stoletju tako obremenjena z zločini, (…) prav posebno rimskokatoliška cerkev’«. Priklonili« so se organizaciji, za katero je papež Pij XI. dejal: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Posebej skrb vzbujajoče je, da je bil pri maši tudi predsednik ustavnega sodišča. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Prisotnost predsednika »najvišjega« sodišča v Sloveniji na katoliški maši je ena najhujših kršitev slovenske ustave, zaradi česar bi morala predsedniku prenehati funkcija predsednika in sodnika. Kajti sodelovanje oz. že sama prisotnost na maši pomeni strinjanje s cerkveno ideologijo, kar v bistvu pomeni, da takšna oseba ni več neodvisna – odvisna je namreč od cerkvene ideologije. In kako naj potem sodi v skladu s slovenskim pravnim redom, če je cerkveno indoktrinirana? In predpostavlja kanonsko pravo oz. cerkveni nauk slovenskemu pravnemu redu! In ta nauk je, kot že navedeno, v mnogem v nasprotju s slovensko ustavo.

Suma sumarum: navzočnost državnih predstavnikov na katoliških mašah je huda kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve in je še en dokaz o državnem hlapčevstvu. Zelo jasen v zvezi s tem je bil prof. dr. Boštjan M. Zupančič, ki je leta 1990 zapisal: »Jasno: vsako državno udejstvovanje pri verskih obredih je žalitev in napad na vse predstavnike drugih ver in za ateiste. Kaj si pri tem na primer mislijo muslimani – in povsem irelevantno je, da so to preprosti delavci, npr. albanske narodnosti – ko na televiziji gledajo predsednika vlade, kako se križa in pokleka pri katoliškem verskem obredu?« (Sodobnost, 1990, št. 11).

Papež Frančišek se je leta 2014 srečal s člani Vrhovnega sveta italijanskih sodnikov in jim bral »litanije« o objektivnosti, nadstrankarskem sojenju in o vzoru moralne integritete, kar morajo biti. In to govori predstavnik organizacije, ki je neobjektivna, vzor nemorale, strankarsko opredeljena … Čudno je, da so italijanski sodniki sploh poslušali papeža? Ali ga priznavajo za svojega šefa? Ali so tudi oni indoktrinirani z nasilno cerkveno ideologijo? Ali lahko potem sodijo nepristransko?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano

Referendum o noveli družinskega zakonika: za otroke ali za cerkev?

Dodaj komentar 14.12.2015 Vlado Began

V referendumsko dogajanje glede spremembe družinskega zakonika se je vključila tudi katoliška cerkev tako preko svojih laiških kot kleriških organizacij. Vse, vključno s Slovensko škofovsko konferenco, pozivajo ljudi, naj gredo na referendumu in glasujejo proti noveli. Razlogi: novela otroku odvzema pravico do matere in očeta, spreminja definicijo zakonske zveze in uničuje tradicionalno družino, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci, podpira teorijo spolov … Rdeča nit cerkvene kampanje je, da je potrebno zaščiti otroka oz. tradicionalno družino. Vprašanje pa je, ali se cerkev res bori za otroke in klasično družino kot vrednoti sami po sebi? Ali pa je zadaj kaj drugega?

Kaj cerkev pravi v zvezi z otroci? Biblija: »Kdor ljubi svojega sina, rabi šibo« in »Pripogibaj mu tilnik v mladosti in ga tepi po strani, dokler je majhen, da ne bo trdovraten in ti nepokoren«. Škof Slomšek: »Kjer ni pri deci šibe strahovalke, tudi pokorščine ni.« Če otrok udari starše, ga je po katoliški bibliji potrebno kar ubiti, saj tako piše v 2. Mojzesovi knjigi, ki je seveda po cerkvenem nauku božja beseda. Poleg tega cerkev otrokom ne priznava verske svobode, saj jih brez njihovega soglasja včlenjuje v svojo organizacijo in brez njihovega soglasja pri krstu celo posega v njihovo dušo. Fizično in psihično nasilje nad njimi! Kaj pa pravi cerkev o ženskah? Tudi to: »Ko vidiš žensko, misli, da je hudič! Je neke vrste pekel!,« je dejal papež Pij II. ali »Bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti rojevanja in njeni gospodinjski koristi«, je izustil veliki cerkveni učitelj Tomaž Akvinski. In še enkrat Tomaž Akvinski: »Ženska je napaka narave (…) s svojim presežkom vlage in s svojo podtemperaturo je telesno in duhovno (…) manjvredna (…) neke vrste pohabljen, zgrešen, spodletel moški … polno udejanjanje človeške vrste je samo moški.« Izjavi sv. Pavla iz biblije: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.« In še: »Kakor v vseh Cerkvah svetih naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.« Zelo poniževalno o ženskah. To je cerkvena zaščita otrok in žensk!

Po cerkvenem nauku mora biti krščenec, torej tudi oče, mati in otrok, poslušen cerkvenim predstojnikom in jih ubogati. Ti torej niso svobodni, temveč so podrejeni cerkvi. Jasno je torej, da KC družine ne smatra kot skupnost svobodnih in enakopravnih odraslih oseb, ki imajo otroke, temveč jo smatra kot sredstvo za dosego svojih interesov. Sicer pa je družina po meri KC naslednja: otrok nova stvar (to se zgodi pri krstu), mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče »bog i batina« oz. glava žene, vsi trije pa morajo ubogati cerkev, jo financirati in širiti vero, v primeru nepokorščine pa jim sledi večni pekel. Za takšen tip družine si prizadeva KC, kajti če se to podre, se zamaje tudi KC. Če je vedno manj klasičnih družin, je vedno manj krstov dojenčkov in s tem vernikov in novcev. Istospolne družine so zato zanjo nevarnost. Zato je proti njim in jih diskriminira.

»Če ne grem glasovat PROTI, bodo po zakonu mojim otrokom v šoli kazali filmske odlomke o homoseksualnih in lezbičnih spolnih eksperimentih, jih poučevali o istospolnih praksah in jih v cvetu mladosti prepričevali, da si lahko sami izberejo spol.« Tako straši ljudi cerkev (Anton Arko) na spletni strani ljubljanske župnije Sv. Peter. Kot da bi bili v srednjem veku.

Dejstvo torej je, da se cerkev na referendumu ne bori za otroke in družino, temveč zase in za svoj privilegiran položaj v družbi. Otroci in družina so samo krinka in sredstvo za zavajanje javnosti in svojih vernikov.

Jezus je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Cerkev pravi, da je Kristusovo telo. Če je temu tako, potem tudi cerkveno kraljestvo ni od tega sveta. Zakaj potem sodeluje na referendumu, ki je del zunanjega kraljestva, torej kraljestva tega sveta?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano Tagi: , , ,

Piar klerika Štuheca v Šentilju?

Dodaj komentar 7.12.2015 Vlado Began

»Ko sem delil hrano beguncem in migrantom na liniji Karitas v Šentilju, sem gledal izčrpane, utrujene, mrke, negotove, tudi hvaležne in predvsem nedolžne in ničesar krive obraze otrok,« je v katoliškem tedniku Družina (8.11.2015) zapisal dr. Ivan Štuhec, duhovnik in član prve bojne linije katoliške »vojske«. Zanimivo je, da je Ivan Štuhec hrano delil tudi migrantom, za katere cerkev trdi, da bolj ali manj predstavljajo sredstvo za islamizacijo Evrope in Slovenije, torej za uničenje cerkvenega krščanstva. In je tako podprl karitativnost, ki je po škofu Štumpfu in drugih škofih iz SŠK, kanal za cerkveno samouničenje. Ali ni deljenje hrane migrantom s strani dr. Štuheca naivnost in ne karitativnost, kot to pojasnjuje dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof? Ali sme po cerkvenem nauku katoliški vernik deliti hrano migrantom, torej tistim, ki imajo, po cerkvenih besedah, predvsem nalogo uničiti cerkev v Evropi in Sloveniji? Če ne, kje se bo znašel dr. Štuhec? Mogoče v večnem peklu, ki ga je cerkev namenila tistim, ki se ne držijo cerkvenega nauka.

Še bolj zanimivo pa je to, da Ivan Štuhec javno govori o tem, da je delil hrano beguncem in migrantom. Zakaj? Važen je namreč namen, zakaj človek nekaj naredi. Ali je bil njegov namen, da deli hrano samo zato, da bo potem lahko o tem govoril in pisal? Če da, potem zanj veljajo Jezusove besede: »Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6,1-4) Lastna hvala, cena mala, pravi pregovor! Če ne, kaj potem stoji zadaj oz. kaj je bil motiv? Mogoče dobrodelnost sama po sebi?

Dr. Štuhec pravi, da je gledal izčrpane, utrujene, mrke, negotove, tudi hvaležne in predvsem nedolžne in ničesar krive obraze otrok. Temu je vsekakor potrebno verjeti. Toda, kdo vse je odgovoren za takšno stanje pri otrocih? Tudi njegova cerkev in njeni člani? Dejstvo je, da je večina otrok, ki so prišli iz kriznih območij, muslimanov. Islam v katoliški cerkvi velja za zlo, ki ga je potrebno odstraniti, saj lahko ogroža zveličanje duš in katoliško vero. Ker cerkev sedaj ne more več direktno odstranjevati muslimanov, dela to posredno. Indoktrinirala je ljudi, in to dela še naprej, da je islam nevaren in da se ga je potrebno bati in odstraniti. To je postalo del družbene zavesti zahodne družbe in ta uničuje muslimanski svet. ZDA in druge zahodne velesile, ki so pod cerkvenim vplivom in slonijo na krvavi cerkveni ideologiji, so v zadnjem času vojaško napadle razne države, kjer so muslimanski prebivalci v večini (Libija, Irak, Afganistan, Sirija). Seveda ob neposredni podpori katoliške cerkve in papeža ali pa ob podpori cerkvene ideologije o pravični vojni, s katero se brani katoliški svet. Za cerkev pa je seveda pravično, da se uničuje islam. Za usodo otrok, ki jim je duhovnik Štuhec delil hrano torej nosi katoliška cerkev zelo veliko odgovornost, saj tako ali drugače podpira uničevanje muslimanskih držav. In mučenje ter ubijanje njenih prebivalcev – muslimanov, čeprav uči Božji zapovedi Ne ubijaj in Ne kradi! Pa seveda tudi prebivalcev, ki so druge vere, npr. celo lastnih članov. Reke beguncev in migrantov, vključno z otroki, ki se valijo proti Evropi oz. so v nekaterih državah Bližnjega vzhoda so zato v zelo veliki meri tudi posledica cerkvenega sovraštva do drugače verujočih!

Ali nosi to odgovornost tudi klerik Štuhec? Vsakdo, ki je član organizacije, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev ali papež Pij XI., da je totalitarna, nosi že samo s svojim članstvom v njej to odgovornost, kajti članstvo v principu samo po sebi pomeni podporo nauku in dejanjem organizacije. Kakšno je mesto dr. Štuheca v tej odgovornosti? Ali ni zelo veliko, saj je celo duhovnik, univerzitetni profesor in eden izmed vodilnih v mariborskem cerkvenem izobraževalnem zavodu. In mora tako katoliški nauk še “gorečneje” kot laiki posredovati ljudem, seveda tudi tistega sovražnega do drugačnih. Če se nek član z ideologijo svoje organizacije ne strinja, kaj je zadnji korak, ki mu še preostane?

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano

Škof Štumpf razgalil dvoličnost cerkve glede islama

Dodaj komentar 1.12.2015 Vlado Began

V zvezi z begunsko krizo se je oglasil tudi škof Štumpf. V svoji izjavi, ki je bila objavljena na spletni strani Slovenske škofovske konference, je zapisal, da se bodo migranti na koncu ustavili pri nas in nam vsiljevali, poleg drugih, tudi verske navade. In da je karitativnost na način, kot jo sedaj peljemo, kanal za naše samouničenje ter da je karitativnost kot prosta pot v Evropo za tiste, ki prihajajo samo zato, da bi uničili krščanstvo. Sprašuje se, kdo je potreben karitativne pomoči: »bogati in sumljivi neidentificirani neznanci, za katere ne več, kakšne cilje imajo, ali pa domači ljudje, ki se komaj prebijejo iz meseca v mesec.« Če kdo zavrača kruh, ker je na tem kruhu križu, pa bo premislil, kako bo ravnal z drugimi, ki še bodo prišli, je tudi zapisal.

Ker so njegove besede pri mnogih vzbudile vsaj začudenje, če že ne kaj več, nekateri menijo, da gre za sovražni govor, je v dodatni izjavi, tudi ta je objavljena na spletni strani Slovenske škofovske konference, pojasnil svoje besede iz prve izjave. Zapisal je, da v svoji izjavi ni govoril o beguncih, temveč o umetno spodbujenih migrantih, zaradi česar ni uporabil besede begunci, temveč migranti. Pojasnil je še, da organizirano prihajajo k nam tudi posamezniki in skupine, in ni jih malo, ki ne skrivajo islamskega ekstremizma, večina od njih pa so umetno spodbujeni migranti, ki zlorabljajo begunstvo, da pridejo k nam ali pa v Evropo. Pravi še, da resnične begunce in umetno spodbujene migrante obravnavati na enak način, je neodgovorno ali neetično do gledalcev, poslušalcev in do bralcev – pojasnilo se namreč nanaša, tako škof, na pristransko poročanje medijev o njegovi izjavi v zvezi z begunsko krizo.

Škof Štumpf je »dober in pravi« vojščak svoje cerkve. Mnoge organizacije bi bile vesele tako zagnanih in pravovernih članov. Javno je povedal to, kar cerkev misli oz. kar izhaja iz njihovega nauka. Podprla ga je tudi slovenska škofovska konferenca, saj se ni distancirala od besed svojega člana Štumpfa. Torej ni soliral, kot so nekateri mislili. Škof Glavan je rekel, da je bil Štumpf »nekoliko napačno razumljen«, klerik Zore je celo dejal, da škofa Štumpfa podpira glede islamizacije Evrope – škof Štumpf »je samo drugače povedal to, kar mislim tudi jaz,« je dejal duhovnik Zore za portal Nova24TV. Sicer pa je tudi sam duhovnik Štumpf v svojem pojasnilu dejal, da so slovenski škofje v vsem enotni. Ker ostali škofje tega niso demantirali, čeprav so imeli priložnost, očitno stojijo za njim.

Uvodoma navedene besede škofa Štumpfa so voda na mlin straha pred islamom in sovraštvu do muslimanov. Jasno je torej, da katoliška cerkev v Sloveniji stoji na poziciji islamofobije in sovražnega odnosa do muslimanov. Kje je podlaga za to? Ali so slovenski škofje unikum glede odnosa cerkve do islama?

Iz cerkvenega nauka izhaja, da je islam nima pravice do obstoja, saj je zlo, ki ga je potrebno izkoreniniti. Seveda to velja tudi za muslimane, razen seveda če se ne spreobrnejo in vstopijo v katoliško cerkve. »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov,« je rekel cerkveni svetnik Ambrozij. In kaj je potrebno narediti s heretiki? Odstraniti oz. pobiti! Npr. papež Leon XIII. (1878- 1903) je dejal, da so prekleti tisti, ki pravijo, da jim sveti duh ne dovoljuje pobijati heretikov, torej tudi muslimanov. Francoski kardinal Lepicier pravi, da če kdo javno priznava, da je heretik, ne bo le izobčen, temveč je upravičeno lahko tudi ubit. Ali ne govori iz Ambrozija, Leona in Lepicierja satan? Kajti Jezus ni nikoli rekel, da je treba drugače verujoče ubiti! Nasprotno, bil je absolutni pacifist, znana je njegova izjava, da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. Kdo deluje preko omenjenih klerikov: Bog ali satan?

Seveda cerkev v sedanjem času ne more več neposredno odstranjevati oz. ubijati muslimanov, ker ji to politične razmere ne dovoljujejo. To zdaj dela preko drugih. Preko formalno posvetnih držav, ki pa so pod vplivom nasilne in zločinske cerkvene ideologije o heretikih, in ki bolj ali manj uničujejo države, kjer živijo muslimani. In seveda na veliko ubijajo muslimane. Križarske vojne torej vodi cerkev s pomočjo Obame in drugih voditeljev zahodnega sveta, ki uničujejo Irak, Afganistan, Libijo, Sirijo …

Ameriški in drugi predsedniki stalno hodijo k papežu in se mu klanjajo. Klanjajo se šefu organizacije, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20­tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot (…) rimsko­katoliška cerkev«. Klanjajo se šefu organizacije, za katero je sam nezmotljivi papež Pij XI. dejal, da je totalitarna ali papež Pij XII., da je militantna. Kje je tukaj Božja zapoved Ne ubijaj! Pa tudi druge? Kdo deluje preko obeh in seveda drugih papežev: Bog ali satan? In preko državnih voditeljev, tudi slovenskih, ki se klanjajo papežu? Bog ali satan? Vmesnega stanja ni!

Katoliška cerkev muslimane smatra za svoje sovražnike. Te je po cerkvenem nauku potrebno odstraniti, saj so zlo, ki ogroža vero in zveličanje duš. Kaj pa je rekel Jezus iz Nazareta? Je rekel, da je potrebno odstraniti »muslimane«? Rekel je: ljubi svoje sovražnike! Jezus: ljubi svoje sovražnike, katoliška cerkev: ubij svoje sovražnike! Jezus smiselno: ljubi »muslimane«, cerkev: ubij muslimane! Koga zastopa katoliška cerkev: Jezusa, Kristusa ali satana? Če Jezus ne govori o odstranitvi »muslimanov« oz. drugače verujočih, govori o tem njegov nasprotnik! Kdo je to? Koga zastopajo škofje Zore, Glavan, Cvikl, Jamnik, Šuštar, Štumpf …? Kristusa ali boga podzemlja? Boga ali satana? Za dobre analitike je odgovor jasen!

Glede na vse okoliščine je jasno, da je sporno izjavo škofa Štumpfa s pojasnilom in podporo ostalih članov Slovenske škofovske konference potrebno jemati kot zelo prefinjen poziv vernikom katoliške cerkve, odet v skrb za Slovenijo in njene prebivalce, da je treba večino beguncev, ki prihajajo v Slovenijo obravnavati kot sovražnike katoliške cerkve, saj so muslimani, ki imajo namen islamizirati Slovenijo in tako uničiti cerkev. S tem pa Slovenijo in domove Slovencev. In to je potrebno preprečiti, meni cerkev. Če tega ne bo storila država z ograjo in bodečo žico, morajo to storiti cerkveni člani in tako zavarovati svoje predstojnike, sugerira cerkveno vodstvo. In mu omogočiti, da še nadalje uživa lagodno življenje, privilegije in podobno. Na račun drugih! Škofje se očitno bojijo, da bodo izgubili svoje škofije in svoje škofovske stolčke in prstane. Npr. za škofa Štumpfa bo nerodno, če se bo znašel v »azilu« v Vatikanu in postal škof naslovne škofije Murska Sobota! Ta pa bo muslimanska.

Problem niso muslimani, temveč glede na cerkveno statistiko kakšnih 1,5 milijona katoliških vernikov v Sloveniji, ki jih njihovi verski vodje »šuntajo« proti muslimanom in jim na prefinjen način ukazujejo, ne prvič, da morajo tako ali drugače odstraniti muslimane v Sloveniji. Kar že ves čas vodi do polarizacije, prepirov, sovraštva in drugih negativnih stanj v Sloveniji. Kaj je že rekel Jezus: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.« (Lk 6,27) Kaj pa dela cerkev, ki sicer trdi, da sledi Jezusu? Ravno nasprotno! Komu to ustreza? Bogu Stvarniku ali bogu uničevanja?

»Hvala, g. škof Štumpf«! je naslov pisma bralke Alenke Viceljo iz Ljubljane, objavljenem v katoliškem tedniku Družina (št. 45/2015). V njem piše, da so ljudje navdušeni na škofovo izjavo. »Končno se je oglasil pokončen narodno zaveden predstavnik katoliške cerkve pri nas, ki je dojel, kam nas vodi vlada, ki ne dojame dogajanja v Evropi in situacije, v kateri je Slovenija. V imenu mnogih, ki smo posredovali in ‘všečkali’ Vašo izjavo na družabnih omrežjih, se Vam iskreno zahvaljujemo. Ne odnehajte,« piše pristašica cerkve Alenka Viceljo v tedniku Družina. Semena zla, ki jih sejejo katoliški škofje v Sloveniji, že rodijo sadove.

Kot ponavadi, olje na ogenj priliva tudi duhovnik Ivan Štuhec. Ta je v tedniku Družina (št. 45/2015) zapisal, »da ne vemo, kdo je begunec zaradi vojne, kdo je ekonomski migrant in kdo morda ideološki plačanec za posebne naloge, načrtovane v obljubljeni deželi.« Dr. Štuhec: sledi Jezusu ter ljubi in delaj dobro ideološkemu plačancu za posebne namene, načrtovane v obljubljeni deželi. Ne pa širiti sovraštvo do njega!

  • Share/Bookmark

Kategorija: nekategorizirano